na splošno

2 leti?
25.02.2013 v na splošno | Komentarji (0)

že več kot dve leti nobene objave? zabavno…

  • Share/Bookmark

the fascists of the future will be called the “anti fascists”
3.01.2011 v muzika & na splošno & svet & živce zgublamo... | Komentarji (1)

izjavo, ki je tokrat tudi naslov posta pripisujejo Winstonu Churchillu (zgolj za pojasnitev)

no, ko sva se vrnila “nazaj v civilizacijo” po končanem praznovanju “Dneva spremembe datuma” (kar je dejansko tudi vse, kar se za novo leto spremeni…) naju je (predvsem mene) neprijetno presenetila novica, da je bil odpovedan koncert finskega banda Impaled Nazarene, ki se je imel zgoditi konec januarja na Metelkovi. to vsekakor ne bi bil njihov prvi nastop v naši zaplankani deželici… (jaz sem jih gledal že dvakrat, pa sem prepričan, da so se mi kdaj tudi izmuznili).

razlogi za odpovedi koncertov so različni, tokrat pa je le-ta izjemo debilen. namreč, teženje anti-fašistične skupine

ne ga srat, fantje. dejte glave potegnit ven iz knjig, pa interneta, pa poglejte malo kaj se dogaja po svetu in boste hitro ugotovili, da en finski metal band pač ne predstavlja resn(ejš)e nevarnosti…

zaplankanost, to je problem.

sicer sem nameraval napisat precej bolj jezen zapis, ampak večina ljudi te scene ne pozna in ne spremlja, tisti, ki so vzrok odpovedi koncerta pa itak ne bodo dojeli, kaj sem hotel povedat…

jebiga, sigurno bom še kdaj imel šanso, da jih vidim v živo.

evo, še link do enega od komadov, ki dokazuje njihovo naci naravnanost:

sklepam, da ste tudi vsi bralci med publiko opazili precej neo-nacistov…

  • Share/Bookmark

črni vrh nad polhovim gradcem
21.02.2010 v iz domačih logov & midva & na splošno | Komentarji (4)

nadmorska višina: okol 860 metrov

danes (21.2.2010) med 10h in 12h:

skratka: zimska pravljica…

  • Share/Bookmark

poletja je očitno konec … žal
14.09.2009 v midva & na splošno & živce zgublamo... | Komentarji (0)

ja, letošnje poletje je blo dolgo/naporno/ noro zabavno.

dejansko nama je uspelo, da od junija pa do sredine septembra nisva bla niti en vikend doma. pa ta piknik, pa un piknik, pa en festival, pa rojstni dnevi, pa novi otroci, pa … kr naporno, je treba priznat.

pa tok enih novih ljudi spoznat, da jih tud pod razno ne znava niti pol več naštet…

z dopustom sva odlašala do zadnjega in se prva dva tedna septembra na Korčuli prepuščala podaljšanemu poletju, ne-gužvi in splošni sproščenosti južnodalmatinskih otokov … in uživala tko, da se sploh ne da opisat. dejansko sva se po dolgem času na dopustu spočila, ker ponavadi se z dopusta vrneva skurjena do “amena”. pa totalen odklop možganov, ko ne veš kaj se dogaja na svetu, ker si itak v eni paralelni realnosti, kjer je sonce, pa čisto morje, pa ribe, pa pivo, pa (ful dobro) vino, pa RELAX.

je pa kulturni (pa še kakšen drugačen) šok, ko se sredi noči pripelješ nazaj v Ljubljano, pa te po poti že pol ure spremlja megla, pa zunaj je 11 stopinj, človek pa navajen spat pri na stežaj odprtem oknu, pa zjutraj si je treba dejansko nogavice obut, pa ko se greš v gatah na balkon pretegnit in pozdravit novo jutro … te vse skupaj mine, ker je megla pa mraz. pa frčoti letajo okrog bajte, namest da bi ptički pel. pa take stvari.

in ko prideš v službo totalna štala, ker se je sodelavec ponesrečil z motorjem, pa je takoj dela za dva, pa telefoni, pa maili, pa gužva, pa nč časa, da bi se človek v mislih zatekel v svoj zalivček, kjer je zadnjih 14 dni štel iglice na borovčkih in premišljeval o ničemer…

in je človeku takoj žal, da je september ne junij …

še bolj pa mu je žal, da nima stalnega prebivališča cca. 700 km južneje…

  • Share/Bookmark

recesija SE pozna
13.07.2009 v midva & na splošno & svet & živce zgublamo... | Komentarji (7)

jaz sem sicer zaposlen v dejavnosti, kjer se recesija (vsaj na veliko) ne pozna, ker naše produkte dejansko vsi potrebujejo, in kljub temu, da je konkurenca pri nas res (pre)velika, se kot majhno podjetje lahko precej hitro odzivamo na spremembe na trgu, skratka zaenkrat ni panike.

povsem drugače pa je očitno v storitvenih dejavnostih, predvsem luksuznih.

evo primera: Tjašini stari starši imajo v Selcah pri Crikvenici (ja, Hrvaška) eno fajno bajticom ki je več kot primerna za vikendaško polnjenje baterij. in v telih Selcah je ponavadi od začetka julija pa do konca avgusta totalna gužva. res, totalna gužva. ob dveh zjutraj je podvig, če brez težav prideš iz mesta do bajtice (500 metrov).

razen letos. Selce so praktično prazne. gostov je mogoče 15% običajne kvote. lokali so skoraj prazni. restavracije praktično prazne. če je tudi v drugih turističnih krajih tako se našim sosedom (in predvsem njihovemu gospodarstvu) ne obeta nič dobrega…

je pa res, da se odnos nekaterih ljudi nikakor noče spremeniti. v tistih lokalih, kjer je bilo zaposlenim že prej vseeno, iz katere države prihajajo gostje, ker denar pač ne govori, so letos še bolj prijazni kot ponavadi, slovensko pa itak vsi razumejo. so pa seveda izjeme…

ali je že kdo kdaj bil v katerikoli poslovalnici Konzum-a kjer so bile prodajalke prijazne? jaz še ne, Tjaša prav tako ne. poleg tega, da naju vztrajno ogovarjajo po nemško (kar mislim, da kaže nivo njihove inteligence in razgledanosti) je letos v trgovinah te verige nemogoče najti Laško pivo in Alpsko mleko. al imava samo midva to srečo? pa to mogoče še razumem, recimo, da so ti proizvodi zaradi težke situacije predragi tako za lokalno prebivalstvo, kot za samo trgovino in se jih pač ne splača imeti na zalogi. naj bo.

imajo pa tam v Selcah še enega kebabčija, ki ima res strateško pozicijo – vsi, ki grejo v mesto ali iz njega ob obali, morajo mimo njega. lahko bi zelo dobro preživel recesijo. ima pa (vsaj) en problem. očitno ne mara gostov iz ostalih bivših bratskih republik. za vikend sva bila dol s prijateljema. on je Bosanec, 7 let poročen s Slovenko, dela v Sloveniji, ima svojo firmo, 4 zaposlene, pošteno služi svoj denar, tudi z 10 in več urnim delavnikom, velikokrat 7 dni na teden. svaka čast. slovensko govori precej dobro, in seveda se z nami pogovarja slovensko. in seveda, s kebababčijem se je pogovarjal po hrvaško. modra je bl to eden od razlogov (napačen jezik), morda je kebabči res zaplankan tepec, ker močno dvomim, da je bil ob eni zjutraj tako utrujen, da ni mogel pripravit štirih kebabov. ali pač? vsekakor jih je delal z “nadsvetlobno hitrostjo”, edina stvar, kateri se je res posvetil je bila ta, da je s precej truda poskrbel, da smo vsak dobili samo en list solate in eno rezino paradižnika (to mu je vzelo daleč največ časa), zraven je pa vzdihoval in zavijal z očmi, da smo se nekajkrat ustrašili, da ga bo infarkt. skratka, totalen ignorant. prav žal nam je bilo, da smo se sploh ustavili ali da se nismo pogovarjali po angleško ali nemško. najbrž bi se obnašal drugače, kdo bi vedel.

je pa tudi res, da naslednjič ko prideva dol 110% ne greva več tja, in če bo imel do vseh slovenskih gostov (mislim, da jih je od vseh gostov v Selcah vsaj 70%) tak odnos bo najbrž v statistiki še ena žrtve recesije več… ali bo žrtev lastne neumnosti in zaslepljenosti?

  • Share/Bookmark

Oskrunjena velika noč z Vendetto, Mortal Factor in Shadow’s Far (2009)
20.04.2009 v iz domačih logov & muzika & na splošno | Komentarji (0)

Kraj: Izbruhov bazen, Kranj
Datum koncerta: 11. april 2009
Število obiskovalcev: 100
Cena karte: 12€

Torej, medtem, ko so povsod po Sloveniji pekli potice, barvali jajca, kuhali/pekli mrtve pujse, ribali hren, slavili dan, ko so “odrešenika” pred 2000 leti pribili na križ in množično vandrali k “žegnu”, da so jim farji polivali futr, smo metalci vandrali v gorenjsko metropolo, v bivši bazen na pošteno dozo trasha, ker smo že malo pogrešali piskanje v ušesih in poštenega mačka. Na ta praznični dan se je namreč imela zgoditi prava veselica, saj so se v naši krajih ustavile nemške trash legend(ic)e Vendetta, v spremljavi švicarskega žurersko/trasherskega/core dvojca Shadow’s Far in Mortal Factor, za piko na i pa so organizatorji navrgli še domače žagarje Eruption. In lepo je bilo spet iti v Kranj, kjer bo očitno resno zaživel prostor alternativne/underground kulture, ter poskrbel, da bodo slej ko prej po Sloveniji spet z visokimi plameni na vrhovih hribov gorele cerkve. Čakamo…

Torej, celotna zadeva naj bi se začela ob devetih. Ne vem sicer zakaj, čisto dovolj pozno bi bilo, če bi se vse skupaj začelo od osmih. No, seveda se je vse skupaj še malo zavleklo, kar zbranih metalcev seveda ni motilo, ker so lahko na parkirišču mirno pili in si izmenjavali novice.

Nekje ob pol desetih so na oder prišli lokalci Eruption, ki jih tudi publika več kot dobro pozna in kljub temu, da jim je na začetku precej nagajal zvok, to ni motilo žura. Fantje so imeli lani bolj malo koncertov zaradi težav s postavo, sedaj pa se novi basist in kitarist v skupini in na odru več kot očitno počutita zelo domače in kar smo videli, je bil (kot se je kasneje izkazalo) najbolj obiskan nastop večera. Kot že rečeno jim je na začetku malo zagodel tonski škrat, nekje proti koncu koncerta je še ritem kitaristu šla struna, ampak je bila zadeva urejena v roku enega komada, da jim pa en monitor ne dela pa publike itak ni motilo. Ne vem zakaj bi jih? Sej so fantje (kot vedno) pičili pravi trash, izzvali manjši mosh pit, imeli celo vrsto slemajočih fanov in več kot očitno so bili zelo všeč tudi Amande-ju (pevcu Mortal Factor), ki je bil pa itak dežurni žurer večera in med nastopom Eruption daleč najbolj “razgiban” član publike. Njihove godbe sicer ne poznam v nianse, mislim pa da so odigrali dva nova komada, pa zdi se mi, da se je tudi Buco na vokalih malo umiril (manj visokega “dretja”), tako da je pred fanti zagotovo svetla prihodnost in upajmo, da jih bomo letos in tudi v prihodnjih letih še velikokrat videli na odrih, v vsaj tako dobri formi, kot so se predstavili tokrat. Ej, fantje, a bomo kakšno plato dočakali preden bomo dedki?

Po (pre)dolgi pavzi, med katero se je na prizorišču tudi precej shladilo (in ne, mrzlo pivo ne pomaga, da bi se človek ogrel (preverjeno)(je pa res, da se človek bolje počuti po pivu, štirih, …)) je na oder pribrzela prva polovica švicarskega predvozaškega dvojčka: Mortal Factor. Dvorane jim žal ni uspelo napolnit, mislim, da je večina publike prišla pogledat komad ali dva, potem pa odšla ven naprej pit, čeprav so po moje predstavili najboljši nastop večera. Koliko je meni znano fantje še niso posneli albuma, čeprav obstajajo od leta 2003. Imajo izdan en promo, sodelovali so na številnih kompilacijah, imajo obsežno koncertno kilometrino, albuma pa od nikoder. Škoda. No, fantje streljajo ubijalski death/trash/core, meni osebno so dvignili vse dlake na telesu in vse lase (kar jih še premorem), v trenutku sem pozabil, da je v prostoru precej hladno in njihov nastop mi je ob prijetnem pozibavanju v bokih in kolenih (pa malo tudi v vratu) hitro minil. Kot sem že dejal, škoda da jih ni gledalo več ljudi. Čeprav so ga fantje (predvsem pevec) pošteno žurali in bili zadovoljni z odzivom maloštevilne publike (po moje cca. 50-60 ljudi), ki je spremljala njihov nastop. Njihova glasba sicer ne premore veliko izvirnosti, se pa v okviru žanra, ki ga preigravajo in v okviru obvladovanja svojih inštrumentov (na precej visokem nivoju) izjemno dobro znajdejo. Njihova mešanica žaganja/breakdownov/blast beatov(čeprav so ti res bolj redki)/screamov in growlov gre lepo v uho, in marsikateri novodobni “kao” black-metalec bi se lahko pri njih učil agresije. Če se prišteje še pevec, ki s svojimi (takole čez palec) malo manj kot 190 cm in (vsaj 120 kilami) nori, leta, skače po odru (in med publiko), ter v polnem šprintu iz sebe iztisne res živalske growle (marsikateri skandinavski Johann bi se lahko kaj naučil pri njemu…) veste, da ste zamudili resno trash veselico. Na forumih sem sicer zasledil, da ljudem (zakaj na forumih pišejo le tisti, ki si pogledajo komad ali dva, potem grejo pa ven pit?) nisi bili ravno všeč, meni pa so bili definitivno najboljši band večera. In če boste po You Tubeu gledali njihove posnetke (ki jih ni malo) vedite, da jim ti posnetki, glede na videno v Kranju, ne delajo usluge. Zvok je bil super, fantje in publika za žur in 40 minut je minilo kot bi mignil. Pa je bilo treba spet na mraz na pivo, protikadilski zakon pač!

In spet je minila predolga pavza (ta večer se je res kar vlekel) preden so na oder prišli še zadnji predvozači, spet Švicarji Shadow’s Far. Skupaj po zemlji družno gomazijo že od leta 1997, vendar so v tem času uspeli izdati le en EP “Lost In Contemplation” leta 2004 in leta 2007 prvi (in zaenkrat edini) album “Eleven Sins”. Njihova glasba je pravoverni agresivni trash, ki se več kot očitno navezuje na zgodnji, agresivni nemški trash in o katerem se ne da napisati praktično nič novega. Je pa res, da bi bilo najbrž bolje, če bi z Mortal Factor zamenjali vrstni red nastopanja, ampak to je že druga zgodba. No, publika zbrana pod odrom je bila spet malo številna, morda jih je spremljalo kakih 40 ljudi, od tega je bila večina precej statična, razen pevca Mortal Factor, ki je s pivom v roki skakal, norel, vpil, slemal, šprintal gor in dol (bo treba preverit, če je včasih treniral tek) in poskušal izzvati mosh pit (deloma mu je pri dveh komadih uspelo), vendar prave interakcije med publiko in zasedbo ni bilo. Žal. Mislim, da bi si fantje kljub nepoznanosti v naših krajih zaslužili več publike in najbrž tudi boljši odziv, saj je njihova glasba za vsakega pravega agresivno/smrdečega trasherja balzam za ušesca. No, obstaja tudi opcija, da je bil folk prepijan, kar glede na dolge pavze in količino praznih flaš od piva/vina/žganja pred palcom niti ni nemogoče. Tako pa so fantje maloštevilno publiko popeljali skozi večino komadov iz njihovih obeh izdaj in se sami ob tem izdatno zabavali, kar pa je nenazadnje tudi nekaj vredno. Če vas zanima kako zvenijo, pojdite na njihovo spletno stran, kje so lahko “dolpotegnete” njihov EP (in to zastonj), pa boste videli, da ste zamudili pravo trash veselico, če vas tistega večera ni bilo oz. ste med njihovim nastopom kje drugje tankali poceni vino ali pa domač šnops.

In (neverjetno) po še eni predolgi pavzi (a mi lahko kdo razloži, v čemu je finta, da za nastop banda že popolnoma pripravljen oder sameva še dobrih 20 minut??) so nas ob enih (!?) zjutraj s svojim nastopom končno počastili še Vendetta. Zasedba, ki sodi v drugo generacijo nemškega trash metala (in po moje tudi v drugo ligo, čeprav imajo svoje svetle trenutke) nas od leta 2007 spet razveseljuje s svojim igranjem, čeprav album “Hate” sigurno ne dosega njihovih izdaj iz 80-ih let prejšnjega stoletja (“Go And Live… Stay And Die” – 1987 in “Brain Damage” – 1988). Pri nas so se po lanskem nastopu na Metal Maniji v Komnu ustavili že drugič, vendar njihov nastop ni bil nič posebnega. Če najprej obdelamo tehnično plat nastopa je treba priznati, da je bil zvok dober, vendar nekako prazen. Vse skupaj me je spominjalo na zadnji nastop Kretor na MC v Tolminu leta 2007, ko je teoretično tud vse klapalo (publika, zvok, …) vendar je band v sam nastop vložil točno 12% svoje energije. In isti so naredili Vendetta tega večera. Za trasherje so bili ODLOČNO prestatični, kontakt s publiko je bil prisiljen in naučen (mislim, da si tako znan band kljub temu, da jih gleda 50 ljudi ne bi smel privoščiti takega odnosa do svojih fanov), in če promovirajo turnejo kot turnejo, na kateri bodo igrali prva dva albuma skoraj v celoti bi to lahko potem tudi naredili.

To je to, kratko in jedrnato. Bil sem razočaran, ker je delovalo, kot da se fantom ob tako pozni uri ne da igrati (zanimivo bi bilo vedeti, če so sami hoteli nastopit tako pozno…) in domov smo šli z grenkim okusom v ustih in najbž se nam je vse zdelo, da bi bilo bolje, če bi tega večera igrale le prve tri zasedbe, v malo premešanem vrstem redu, da bi nam potem ostalo še dovolj moči, da se ga pošteno napijemo. Hudirja, mislim, da sem šel prvič v življenju iz trash koncerta domov skoraj v ravni črti…

reportaža objavljena tudi na www.rockline.si

fotogalerija na www.rockline.si

  • Share/Bookmark

nič…
16.04.2009 v na splošno | Komentarji (0)

…zanimivega se nama ne zgodi.

Zato ni nobenih novih zapisov.

Tjaša se uči, namerava diplomirat na začetku julija. Držimo pesti.

Na kakšen koncert greva vsake toliko časa – ena reportaža pade kmalu.

Štalo še zmeri zidamo. Upam, da bo končano do konca meseca – zaenkrat gre vse po planih.

Na par rojstnodnevnih feštah sva bila, ene par jih še pride. Zakaj ma pol familije rojstn dan aprila?

Mogoče nama uspe, da greva za prvega maja za par dni na morje.

Ena poroka je na sporedu v maju.

Jaz pa mal bluzim, mal delam, mal še pr mami v pisarni pomagam.

To je to.

  • Share/Bookmark

V peklu ni zime za Dalkhu, Age of Agony, Sathanas in Nunslaughter (2009)
31.03.2009 v na splošno | Komentarji (0)

Kraj: Channel Zero, Ljubljana
Datum koncerta: 17. marec 2009
Število obiskovalcev: 70
Cena karte: 15€

Avtor reportaže: Rok Erjavec
Datum reportaže: 29. marec 2009

Medtem, ko se je zima počasi pripravljala, da še zadnjič nad nas pošlje hladen severnjaški zrak in nas opozori, da je pomlad za nežne duše in hipije, so se naši najljubši Smrdljivčki še enkrat več izkazali in iz globin najglobjega death metal undergrounda v naši smrdljivo vasico pripeljali legendarne »nunoklavce« Nunslaughter ter »satanistke« Sathanas, da pa vse skupaj ne bi bilo preveč naporno so zraven (kot se spodobi) godli domači death/blackerji Dalkhu in panonski »death/beer« (pevec je več kot očitno ponosen na svoj pivski trebušček) metalci Age Of Agony.

Dejansko so Sathanas in Nunslaughter tako velika imena na underground sceni (okismoron, morda?), da sem bil kar malo presenečen, ker je bil koncert v Channel Zero ne pa v Gala Hali, vendar se je spet pokazalo, da Dihurčki poznajo naše metalske dušice v nulo, saj je bil prostor lepo zapolnjen, atmosfera pa neverjetno pozitivno/žurersko/prijateljska. Dejansko moram priznati, da me je presenetila predvsem starost publike, saj sem pričakoval, da se bo gibala nekje v mojem povprečju (30+), pa mislim, da sem bil kar med starejšimi, večina obiskovalcev tistega večera je po moje komaj upihnila 20 svečk… ampak so presenetljivo dobro poznali opus vseh nastopajočih in so tudi kulturno žurali, kar pomeni, da se niso pijani valjali po tleh in krulili kot zaklani prašiči, ki jih mesar ravno nabada na kol…

In tako se je malo po napovedani uri vse skupaj začelo. Za začetek so oder(ček) zavzeli domači Dalkhu, ki sicer obstajajo od leta 2003, vendar v sedanji postavi manj kot leto, prav tako pa zaradi stalnih težav z zasedbo (ki pa naj bi jih sedaj rešili) niso veliko koncertirali. Za sabo imajo en demo, sedaj baje snemajo prvi album, sami pa pravijo, da so začeli igrati v znak protesta proti cirkuškemu black metalu in težko bi se z njimi bolj strinjal! Mislim, da samo hipije prenašam slabše kot po-faci-popleskane-black-metal-kreature, ki so po možnosti non-stop pijani, pa kaj potem, itak nimajo možganov, da bi jih uničili z alkoholom,…aaa, OK, se opravičujem za izpad, nazaj h koncertu. Dalkhu so zabavna mešanica black in death metala, imajo par popevk, ki se jih da dostojno preslemati, pozna pa se jim koncertna (ne)kilometrina, saj na odru večinoma statirajo. Vseeno so s svojim nastopom pred oder zvabili lepo število gledalcev in vsakdo, ki se je odpovedal pivu in cigareti pod zvezdnatim nebom je lahko zadovoljen, da je fante videl in malo pomigal na njihovo godbo. Vsekakor obetajoča zaseda in primeren uvod v klavnico, ki nas je še čakala! Bravo, fantje, pojdite jih pogledat, ko bodo igrali kje v bližini.

No, pred zgoraj omenjeno klavnico so se predstavili še Madžari Age Of Agony, ki sicer pičijo korekten old-school death metal, je pa žal njihova glasba originalna ravno toliko, kot njihovo ime. Sicer sem nekje prebral, da so madžarski Grave, ampak to drži ravno toliko, kot to, da so Interceptor slovenski Sepultura… Fantje imajo v svoji zbirki že dva demota, dva albuma ter en split EP z bandom Slughator (?), vendar niti za milimeter ne odstopajo od ustaljenih obrazcev žanra, ne v glasbi, ne v odrskem nastopu, ne v načinu komunikacije z občinstvom. Videli smo pač še enega od neštetih bandov, ki ga pogledaš, greš na pivo in pozabiš.

Za legendarni dvojec Sathanas/Nunslaughter je pa najbolje, da vse skupaj napišem kar v kosu. Torej, za začetek, če vas ni bilo tam, se lahko z glavo butnite v zid. Dva dni skupaj! To je bilo to. To je death metal. Pika. Amen (nek tako usmerjen osebek je pred koncertom namreč ljudi prepričeval, da obisk takih koncertov pomeni enosmerno karto v pekel… ha, ha, saj zato smo pa prišli!). Nobenih Amon Amarth. Kakšni The Black Dahlia Murder? Komu mar Soilwork. Ne da se opisat. Res ne. Oba benda imata itak preobsežno diskografijo, da bi bilo sploh važno, kaj se igra. Karkoli bi igrali, bi folk žural. Da so modeli totalen underground, je bilo jasno že po opremi, ter cenah in ponudbi merchandisea na koncertu. Mislim, kateri band pa še prodaja vinilke? Pa t-shirte po 10€? Mislim, da zgoraj našteti bandi številk pod 30€ sploh ne poznajo! Cel koncert pa se je itak odigral na bobnih od Age Of Agony (vsaj ena dobra stvar od njih), očitno legende nimajo denarja, da bi svojo opremo spravili čez lužo. Žalostno…

V Ch0 je bilo po moji oceni 70 ljudi, od tega jih je 15 slemalo, večina ostalih pa tudi ni bila pri miru. Sathanas, ki jih sicer deklarirajo kot black/death/thrash metal band, so bili ta večer izjemno thrash/death, k čemur je vsekakor pripomogel tudi zvok, folk je poznal komade, band je bil zadovoljen z odzivom, piva je bilo dovolj, dihati se je dalo, pozitivna energija se je stopnjevala iz komada v komad, tako da je bilo pri Nunslaughter že kar težko zdržat do konca (po moje je imelo precej obiskovalcev naslednji dan »musklfiber« v vratu, ter 2 do 3 plava rebra) in človeka, je dejansko prijelo, da bi šel zaklat kakšno nuno, ali pa vsaj zažgat kakšno cerkev. Tako ali tako jih imamo preveč. K res pozitivni atmosferi so veliko pripomogle tudi kratke pavze med bandi (mogoče tudi zaradi tega ni bilo mrtvo pijanega folka?). Bilo je dve uri totalne norišnice. Hja, še en lep spomin, ki ga bom čez mnogo, mnogo let delil s svojimi vnuki…

Ko se je že preko napovedane ure koncert končal, po moje ni bilo obiskovalca, ki ne bi bil zadovljen z videnim in slišanim, v zadnjih dveh urah, ki sta jih zapolnila ta dva benda, tako da smo s piskanjem v ušesih odšli na težko zaslužen burek in se odvlekli domov spat.

fotogalerija na www.rockline.si

reportaža objavljena tudi na www.rockline.si

  • Share/Bookmark

formulaaaaaaaaaa…
27.03.2009 v na splošno | Komentarji (2)

…se jutr spet začne!!! Jupi-cockta!!!

Ja, vem, zdej folk (vključno s Tjašo) spet z očmi zavija, ampak jaz mam pa rad formule. Ne glede na vso kuhinjo v zakulisju, ne glede na politiko, pa na zniževanje stroškov pa recesijo pa ne vem kaj.

Ja, mater milo, kdo se pa ne bi rad peljal 360 km/h?? No, a je kdo??

Moram pa priznati, da v vsej svoji zgodovini, odkar spremljam formulo (od sredine osemdesetih (po bratovi zaslugi)) še nikoli nisem dočakal začetka sezone tako slabo obveščen kot letos. Ne vem, kaj se je dogajalo na testiranjih, niti ne znam našteti vseh moštev, kaj šele voznikov, ki se bodo letos podili v krogih. Sanja se mi ne, kakšne so spremembe pravil, edino kar vem je, da letos še en bo prvak tisti dirkač, ki bo imel največ zmag. Edino prav, to bi bila pa res bedarija.

Tako, da bom jutri zjutraj ob sedmih prižgal TV, se zakotalil na kavč, pokril skoraj do ušes in na HTV gledal trening. Mislim, da mi ni treba razlagat, zakaj na HTV… no, pa dajmo vseeno, zato, ker je daleč najbolj nesposoben komentatorski dvoje daleč naokoli Ališič/Keržišnik, ki ju je dejansko nemogoče poslušati in sta sposobna s svojim blebetanje dejasnko pokvariti vsako dirko, pa naj bo to F1 ali MotoGP. Pa če pustimo ob strani, da Keržišnik ne pozna razlike med besedama aktualni in bodoči. Namreč, dokler sezone ni konec je aktualni prvak tisti, ki je zmagal v prejšnji sezoni, ne ta, ki bo zmagal v sezoni, ki poteka, ampak nekateri komentatorji tega pač ne vejo…

In za konec še večna tema: za koga se pa navija?
Jaz konkretno za Ferrari.
Od voznikov pa za Kimija. Ker je Finec. Ha, the land of vodka and metal. Zanj navijam odkar je prišel v Formulo leta nekaj in 90 in na prvi dirki s popolnoma nekonkurenčnim Sauberjem zasedel peto mesto.

Za Ferrari pa navijam iz čisto preprostega razloga. Namreč, ko sem kot 10 in malo več letni mulac gledal formule, so bila imena vseh moštev sestavljena vsaj iz dveh besed (kar je dandanes itak praksa pri vseh moštvih), takrat pa je bil Ferrari edina izjema, ker je bil samo Ferrari in ne še Fiat Ferrari. In ne moti me, da Ferrari izigrava pravila o netestiranju in nerazvijanju novosti med sezono..saj najbrž vsi sklepamo, da Fiat tudi med sezono to dela in s tem pomaga Ferrariju?

Tako, da si želim zanimive sezone, čimveč prehitevanj, karambolov in čimmanj Ališičevaga dretja.

No, kateri Finec bo letos prvak?

  • Share/Bookmark

staro se umika novemu…
19.03.2009 v iz domačih logov & na splošno | Komentarji (1)

to je dejstvo. in pravilo.

in ker to preprosto pravilo velja tudi za zgradbe, je tudi za našo ljubo/štalo/skedenj/lopo za orodje/stroje prišel čas, da se preseli v naš spomin. no, ne cela, ampak samo leseni del, kar je zidano naj pač še malo ostane…

in tako smo se v nedeljo zbrali precej zgodaj zjutraj … no, bodimo odkriti, 3/4 udeležencev demontaže se je zbralo zgodaj, jaz sem se privlekel malo kasneje (kakšne dve uri), ampak mi je za oprostit, ker me namreč daje vrtoglavica sem bil del “ground” ekipe, in mi ni bilo treba na streho lesti ino strešnike dol metati (čeprav bi znalo bit zabavno).

tukaj gor jaz pač NE grem...

tukaj gor jaz pač NE grem...

in potem je šlo po ustaljenem postopku, presenetljivo hitro, malo je bilo tudi adrenalina, ko smo se “špirovcem” izmikali (kako se špirovc reče pravilno po slovensko, a kdo ve?), ker so padali s strehe kot kamni,

padaaaaaaaaa!!!!!

padaaaaaaaaa!!!!!

pa ko smo križ (od strehe) hoteli samo na eni strani podrt (ker smo pod drugo stali), pa se je odločil, da se bo kar cel podrl, pa smo spet odskakovali, pa eni strani je bilo seveda treba s traktorjem pomagati, da se je podrla, ker je itak izgladala, kot da se bo vsak trenutek podrla (že zadnji dve leti), ampak ko je bilo pa treba se pa seveda ni hotela…

pa take stvari…

pa seveda se nam je podmladek po nogami motal ko je bilo najmaj treba, ampak kako boš pa otrokom od 3 do 6 let dopovedal, da je najbolj nevarno (pa seveda tudi najbolj zanimivo!!) ravno tam, kjer najbolj poka in se najbolj kadi?

in ko smo podrli, kar smo nameravali podrt, smo vse skupaj seveda zapeljali na njivo, naredili precej velik kup starega lesa in imeli generalko za kres (kar pa nismo dokumentirali iz preprostega razloga: fotoaparat je bil doma).

zdaj pa stvari niso več v naših rokah, čakamo strica z bagrom (najtežje ga čakajo najmlajši), da pride dve zidani steni podrt pa luknjo za temelje skopat, pol pridejo pa mojstri z mešalci, lopatami, karjolami, … in vsemi ostalimi napravami in če bo vse po sreči, bo za prvega maja že nova štala s komplet novo streho… držimo pesti, da ne bo cel april deževen…

  • Share/Bookmark

Išči

Kategorije

Povezave