midva

črni vrh nad polhovim gradcem
21.02.2010 v iz domačih logov & midva & na splošno | Komentarji (4)

nadmorska višina: okol 860 metrov

danes (21.2.2010) med 10h in 12h:

skratka: zimska pravljica…

  • Share/Bookmark

poletja je očitno konec … žal
14.09.2009 v midva & na splošno & živce zgublamo... | Komentarji (0)

ja, letošnje poletje je blo dolgo/naporno/ noro zabavno.

dejansko nama je uspelo, da od junija pa do sredine septembra nisva bla niti en vikend doma. pa ta piknik, pa un piknik, pa en festival, pa rojstni dnevi, pa novi otroci, pa … kr naporno, je treba priznat.

pa tok enih novih ljudi spoznat, da jih tud pod razno ne znava niti pol več naštet…

z dopustom sva odlašala do zadnjega in se prva dva tedna septembra na Korčuli prepuščala podaljšanemu poletju, ne-gužvi in splošni sproščenosti južnodalmatinskih otokov … in uživala tko, da se sploh ne da opisat. dejansko sva se po dolgem času na dopustu spočila, ker ponavadi se z dopusta vrneva skurjena do “amena”. pa totalen odklop možganov, ko ne veš kaj se dogaja na svetu, ker si itak v eni paralelni realnosti, kjer je sonce, pa čisto morje, pa ribe, pa pivo, pa (ful dobro) vino, pa RELAX.

je pa kulturni (pa še kakšen drugačen) šok, ko se sredi noči pripelješ nazaj v Ljubljano, pa te po poti že pol ure spremlja megla, pa zunaj je 11 stopinj, človek pa navajen spat pri na stežaj odprtem oknu, pa zjutraj si je treba dejansko nogavice obut, pa ko se greš v gatah na balkon pretegnit in pozdravit novo jutro … te vse skupaj mine, ker je megla pa mraz. pa frčoti letajo okrog bajte, namest da bi ptički pel. pa take stvari.

in ko prideš v službo totalna štala, ker se je sodelavec ponesrečil z motorjem, pa je takoj dela za dva, pa telefoni, pa maili, pa gužva, pa nč časa, da bi se človek v mislih zatekel v svoj zalivček, kjer je zadnjih 14 dni štel iglice na borovčkih in premišljeval o ničemer…

in je človeku takoj žal, da je september ne junij …

še bolj pa mu je žal, da nima stalnega prebivališča cca. 700 km južneje…

  • Share/Bookmark

recesija SE pozna
13.07.2009 v midva & na splošno & svet & živce zgublamo... | Komentarji (7)

jaz sem sicer zaposlen v dejavnosti, kjer se recesija (vsaj na veliko) ne pozna, ker naše produkte dejansko vsi potrebujejo, in kljub temu, da je konkurenca pri nas res (pre)velika, se kot majhno podjetje lahko precej hitro odzivamo na spremembe na trgu, skratka zaenkrat ni panike.

povsem drugače pa je očitno v storitvenih dejavnostih, predvsem luksuznih.

evo primera: Tjašini stari starši imajo v Selcah pri Crikvenici (ja, Hrvaška) eno fajno bajticom ki je več kot primerna za vikendaško polnjenje baterij. in v telih Selcah je ponavadi od začetka julija pa do konca avgusta totalna gužva. res, totalna gužva. ob dveh zjutraj je podvig, če brez težav prideš iz mesta do bajtice (500 metrov).

razen letos. Selce so praktično prazne. gostov je mogoče 15% običajne kvote. lokali so skoraj prazni. restavracije praktično prazne. če je tudi v drugih turističnih krajih tako se našim sosedom (in predvsem njihovemu gospodarstvu) ne obeta nič dobrega…

je pa res, da se odnos nekaterih ljudi nikakor noče spremeniti. v tistih lokalih, kjer je bilo zaposlenim že prej vseeno, iz katere države prihajajo gostje, ker denar pač ne govori, so letos še bolj prijazni kot ponavadi, slovensko pa itak vsi razumejo. so pa seveda izjeme…

ali je že kdo kdaj bil v katerikoli poslovalnici Konzum-a kjer so bile prodajalke prijazne? jaz še ne, Tjaša prav tako ne. poleg tega, da naju vztrajno ogovarjajo po nemško (kar mislim, da kaže nivo njihove inteligence in razgledanosti) je letos v trgovinah te verige nemogoče najti Laško pivo in Alpsko mleko. al imava samo midva to srečo? pa to mogoče še razumem, recimo, da so ti proizvodi zaradi težke situacije predragi tako za lokalno prebivalstvo, kot za samo trgovino in se jih pač ne splača imeti na zalogi. naj bo.

imajo pa tam v Selcah še enega kebabčija, ki ima res strateško pozicijo – vsi, ki grejo v mesto ali iz njega ob obali, morajo mimo njega. lahko bi zelo dobro preživel recesijo. ima pa (vsaj) en problem. očitno ne mara gostov iz ostalih bivših bratskih republik. za vikend sva bila dol s prijateljema. on je Bosanec, 7 let poročen s Slovenko, dela v Sloveniji, ima svojo firmo, 4 zaposlene, pošteno služi svoj denar, tudi z 10 in več urnim delavnikom, velikokrat 7 dni na teden. svaka čast. slovensko govori precej dobro, in seveda se z nami pogovarja slovensko. in seveda, s kebababčijem se je pogovarjal po hrvaško. modra je bl to eden od razlogov (napačen jezik), morda je kebabči res zaplankan tepec, ker močno dvomim, da je bil ob eni zjutraj tako utrujen, da ni mogel pripravit štirih kebabov. ali pač? vsekakor jih je delal z “nadsvetlobno hitrostjo”, edina stvar, kateri se je res posvetil je bila ta, da je s precej truda poskrbel, da smo vsak dobili samo en list solate in eno rezino paradižnika (to mu je vzelo daleč največ časa), zraven je pa vzdihoval in zavijal z očmi, da smo se nekajkrat ustrašili, da ga bo infarkt. skratka, totalen ignorant. prav žal nam je bilo, da smo se sploh ustavili ali da se nismo pogovarjali po angleško ali nemško. najbrž bi se obnašal drugače, kdo bi vedel.

je pa tudi res, da naslednjič ko prideva dol 110% ne greva več tja, in če bo imel do vseh slovenskih gostov (mislim, da jih je od vseh gostov v Selcah vsaj 70%) tak odnos bo najbrž v statistiki še ena žrtve recesije več… ali bo žrtev lastne neumnosti in zaslepljenosti?

  • Share/Bookmark

ni časa, ni volje al ni teme?
7.07.2009 v midva | Komentarji (2)

hudirja, že skor dva meseca nobene objave. kam pa gre čas?

in, pri ostalih, kaj novega?

  • Share/Bookmark

mater, sem star…
11.05.2009 v midva & živce zgublamo... | Komentarji (0)

ja, res je.

za vikend sva bila na eni fenomenalni poroki/pikniku/žuru.

za firbce:
FB fotogalerija

fotk je po moje itak kakšen miljon…

no, pa to sploh ni poanta tegale posta. poanta je čisto drugje. in sicer v temu, da je vse skupaj trajalo od dveh popoldan do treh zjutraj (baje, jaz sem že malo prej omagal) in da po prespani noči v šotoru še danes čutim posledice.

hrbet boli.

desna rama boli. in to do te mere, da roke skoraj dvignit ne morem.

kje so že časi, ko smo vsak vikend (pijani) prespali v šotoru na raznih motozborih? pa ni nič bolelo naseldnji dan? razen glave, ampak to je drugo…

naslednjič, ko greva kam, da bova prespala v šotoru, gre turbomaximus z nama, pa čeprav samo za eno noč!!

dobro, da smo vsaj dobro vino pili (bravo, Gregor), da vsaj mačka nimam…

aja, for the record – Tjaša je tud še čist boga.

  • Share/Bookmark

življenje se vrača…
2.03.2009 v iz domačih logov & midva & na splošno & živce zgublamo... | Komentarji (5)

…v stare tirnice.

Prva dva meseca letošnjega leta sta bila precej naporna.

Tjaša je imela čist preveč dela s faksom in je bila temu primerno tudi tečna (zakaj se ženske vedno znašajo nad tistimi, ki niso nič krivi, so pa priročno blizu?). Ampak je za en izpit dobila 10, za drugega pa 9, tk da je sedaj mir.

Jaz sem imel preveč dela s službi, ampak izgleda da bom vse tri projekte čisto lepo speljal in zna se zgoditi, da me čaka celo obdobje relativnega miru. Razen tega, da bom nekatere v službi (ki imajo preveč časa) poslušal, da imam sonce v Merkurju (ali neki takega (??)) in se moram temu primerno obnašat, ampak to znam preslišat, pa je rešeno.

In ko ima človek takole spet čas, da pogleda okoli, vidi, da se ni popolnoma nič spremenilo.

Politiki še vedno dokazujejo, da so ali zahojeni debili ali brezhrbtenični “lepotci”. Najhuje je, da so tudi Hrvati (vsaj tisti, ki jih midva poznava) popolnima enakega mnenja o svojih politikih, tako da “meddržavni” spor dejansko odstaja samo na relaciji Državni zbor – Sabor in v glavah omejencev, ki živijo v svojih 3×3 cm2 škatlah, pa ne vejo, kaj bi počeli sami s sabo.

Šport je še vedno poglavje zase. Nisem se sicer poglabljal, ampak najbrž nekje nekdo fino pljuva po Majdičevi Petri, ker ni prinesla medalje s svetovnega prvenstva in se hkrati ne zaveda, da smučarski tek prektično nikogar ne zanima… No, vsaj Mazetovo Tino imamo, da lahko ljudje ob nedelja vase hitro zmečejo govejo župo pa pečenko & krompir in laufajo pred TV naprej navijat in uživat v “pomembnosti in prepoznavnosti” naših.

Kaj se v moštvenih športih dogaja se mi niti sanja ne. Čakam, da se spet začnejo kvalifikacije v fuzbalu. In še vedno nisem gledal nobene tekme naše reprezentance…

Plan za naprej je pa tak: Tjaša se bo še vedno učila, ampak malo manj intenzivno, spet bova začela športat (danes začneva s tekom), šla bova na kakšen koncert (po dolgem času skupaj, ne da se ona uči, jaz grem pa na koncert), pogledala bova kakšen film, šla na kakšno pivo, prebluzila kakšno popoldne, skratka spet bova imela kaj časa za naju.

In ni vrag, da se nama ne bo kaj zanimivega zgodilo, da bo tale blog spet malo živel.

  • Share/Bookmark

megla…
18.01.2009 v iz domačih logov & midva & na splošno | Komentarji (5)

…ampak potem pa sonce…

Včasih (konkretno:  včeraj) pomaga, če človek, ko se zjutraj zbudi in skozi okno pogleda v meglo, popoka hribovske stvari, se vsede v avto, se zapelje cca. 20 km do izhodišča za Polhograjsko goro , in se po cca. 50 minutah hoje povzpne nad blokado za sonce (megla), kjer ga na višini silnih (reci in piši) 824 metrov

dokaz

dokaz

pričaka takšen razgled

Evo, kristalno jasno, zakaj je folk v Ljubljani tečen in agresiven… pa zakaj Ljubljana smrdi…dobesedno.

In čeprav mi je blo fino gor na sončku, sem moral kar precej kmalu dol, ker sem tamalmu Maticu obljubil, da bova snežaka nardila, ko bo dovolj snega. In prav neverjetno je, kako dober spomin imajo 3 leta in pol stari otroci…

Tako, da sva včeraj s skupnimi močmi postavila tole čudo (ker je bil material (totalno suh sneg) pač neprimeren za postavljanje snežakov)…

Ampak otroci pač z drugačnimi očmi gledajo na svet (in snežake), tako da je bil Matic prepričan, da to je pa najlepši snežak, kar ga je kdo kdajkoli postavil… tudi prav.

Bilo je zabavno, zabavala se je tudi šefica…

šefica je na levi, desno je snežak

šefica je na levi, desno je snežak

…in vsi smo se imeli fino, ker smo bili praktično cel dan na snegu.

Sam dons sem pa prehlajen kt pes…

  • Share/Bookmark

risanje po koži…
8.01.2009 v hobiji & midva & na splošno | Komentarji (4)

…a.k.a.: tetoviranje.

Očitno se spet bliža tisti čas, ko mene začne razmetavat, da rabim nov tattoo…čeprav se to pri meni zgodi na vsaka štiri leta, torej prehitevam za eno leto…

Najprej me ja zagrabilo, ko se je kolegica blogerka spraševala kaj pa kako glede tattoojev.

Potem mi je še draga vrgla kost, ko je rekla: “A se greva pred koncem zime tetovirat?”

In zdej me žre…vsak dan bolj…

…ali naj popravim & dodelam tega na levi roki
al si dam enga novga na desno nogo (leva je že zasedena)… na hrbet se pa ne bi dal tetovirat, ker tm pa pol ne morš lastnega tattoo-ja občudovat oz. tvegaš “heksenšus”…

zbiram predloge…

  • Share/Bookmark

teritorijalnost…
7.12.2008 v iz domačih logov & midva | Komentarji (13)

… zna bit kr zajebana zadeva, sploh če si jo žena predstavlja tako, da se v nedeljo zjutraj ob devetih v diagonali raztegne čez 7/8 najine postelje, ki je zelo daleč od tega, da bi bila majhna.

Višek vsega je, da se itak zavali na hrbet, me stisne ob steno, ko jo probam mal odrinit mi še v spanju (če verjamem…) upali en šamar (ne premočan, ampač če prileti po nosu niti ni treba da je močan) in potem z nasmehom na obrazu zadovoljno začne še smrčat kot cela legija norveških drvarjev (ker ma pač nos zamašen)…

ker sem eden od tistih “srečnežev”, ki jih malo daje nespečnost, se pač poberem iz postelje, naredim zajtrk, skuham kavo, prelijem vino, ko sva ga včeraj pripeljala s Krasa (hvala še enx Gregor), mal pojamram na blogu, zdej grem pa en film gledat, sam še ne vem kerga.

draga bo itak spala vsaj do enajstih…

  • Share/Bookmark

pa tak december…
3.12.2008 v iz domačih logov & midva & na splošno & živce zgublamo... | Komentarji (6)

ne me narobe razumet. nič nimam proti decembru. pač še en mesec. ok, ljudje zapadejo v masovno hipnozo, ampak kaj se pa zgodi ko je kakšno fuzbal prvensto al pa olimpiada? isto.

bolj mi gre na živce, da decembra človek nima časa, da bi sploh užival, ker je toliko “nujnih” obveznosti, pa razno-raznih fešt, pa zabave pa ne vem kaj še vse.

evo, recimo, jaz sem živ primer tega. drug tedn imam dva seminarja, grem na dva koncerta, pa še na dve rojstnodnevni žurki. no, ta tedn grem tud na eno, če sem glih pr temu. tjaša ima izipt enkrat proti koncu meseca, tko da more med vsem tem najdt še čas za učenje. obup.

29. novembra je blo decembra praktično že konec…

zbiram nasvete kako naj si malo organizirava življenje, ker zmanjkuje dnevov…vsak mesec… al se kdo javi, da mi konc vsakega meseca odstopi kakšen dan? kdo me podpre pri referendumu, da bi imel dan 37 ur?

  • Share/Bookmark

Išči

Kategorije

Povezave