ena RiT

V peklu ni zime za Dalkhu, Age of Agony, Sathanas in Nunslaughter (2009)
31.03.2009 v na splošno | Komentarji (0)

Kraj: Channel Zero, Ljubljana
Datum koncerta: 17. marec 2009
Število obiskovalcev: 70
Cena karte: 15€

Avtor reportaže: Rok Erjavec
Datum reportaže: 29. marec 2009

Medtem, ko se je zima počasi pripravljala, da še zadnjič nad nas pošlje hladen severnjaški zrak in nas opozori, da je pomlad za nežne duše in hipije, so se naši najljubši Smrdljivčki še enkrat več izkazali in iz globin najglobjega death metal undergrounda v naši smrdljivo vasico pripeljali legendarne »nunoklavce« Nunslaughter ter »satanistke« Sathanas, da pa vse skupaj ne bi bilo preveč naporno so zraven (kot se spodobi) godli domači death/blackerji Dalkhu in panonski »death/beer« (pevec je več kot očitno ponosen na svoj pivski trebušček) metalci Age Of Agony.

Dejansko so Sathanas in Nunslaughter tako velika imena na underground sceni (okismoron, morda?), da sem bil kar malo presenečen, ker je bil koncert v Channel Zero ne pa v Gala Hali, vendar se je spet pokazalo, da Dihurčki poznajo naše metalske dušice v nulo, saj je bil prostor lepo zapolnjen, atmosfera pa neverjetno pozitivno/žurersko/prijateljska. Dejansko moram priznati, da me je presenetila predvsem starost publike, saj sem pričakoval, da se bo gibala nekje v mojem povprečju (30+), pa mislim, da sem bil kar med starejšimi, večina obiskovalcev tistega večera je po moje komaj upihnila 20 svečk… ampak so presenetljivo dobro poznali opus vseh nastopajočih in so tudi kulturno žurali, kar pomeni, da se niso pijani valjali po tleh in krulili kot zaklani prašiči, ki jih mesar ravno nabada na kol…

In tako se je malo po napovedani uri vse skupaj začelo. Za začetek so oder(ček) zavzeli domači Dalkhu, ki sicer obstajajo od leta 2003, vendar v sedanji postavi manj kot leto, prav tako pa zaradi stalnih težav z zasedbo (ki pa naj bi jih sedaj rešili) niso veliko koncertirali. Za sabo imajo en demo, sedaj baje snemajo prvi album, sami pa pravijo, da so začeli igrati v znak protesta proti cirkuškemu black metalu in težko bi se z njimi bolj strinjal! Mislim, da samo hipije prenašam slabše kot po-faci-popleskane-black-metal-kreature, ki so po možnosti non-stop pijani, pa kaj potem, itak nimajo možganov, da bi jih uničili z alkoholom,…aaa, OK, se opravičujem za izpad, nazaj h koncertu. Dalkhu so zabavna mešanica black in death metala, imajo par popevk, ki se jih da dostojno preslemati, pozna pa se jim koncertna (ne)kilometrina, saj na odru večinoma statirajo. Vseeno so s svojim nastopom pred oder zvabili lepo število gledalcev in vsakdo, ki se je odpovedal pivu in cigareti pod zvezdnatim nebom je lahko zadovoljen, da je fante videl in malo pomigal na njihovo godbo. Vsekakor obetajoča zaseda in primeren uvod v klavnico, ki nas je še čakala! Bravo, fantje, pojdite jih pogledat, ko bodo igrali kje v bližini.

No, pred zgoraj omenjeno klavnico so se predstavili še Madžari Age Of Agony, ki sicer pičijo korekten old-school death metal, je pa žal njihova glasba originalna ravno toliko, kot njihovo ime. Sicer sem nekje prebral, da so madžarski Grave, ampak to drži ravno toliko, kot to, da so Interceptor slovenski Sepultura… Fantje imajo v svoji zbirki že dva demota, dva albuma ter en split EP z bandom Slughator (?), vendar niti za milimeter ne odstopajo od ustaljenih obrazcev žanra, ne v glasbi, ne v odrskem nastopu, ne v načinu komunikacije z občinstvom. Videli smo pač še enega od neštetih bandov, ki ga pogledaš, greš na pivo in pozabiš.

Za legendarni dvojec Sathanas/Nunslaughter je pa najbolje, da vse skupaj napišem kar v kosu. Torej, za začetek, če vas ni bilo tam, se lahko z glavo butnite v zid. Dva dni skupaj! To je bilo to. To je death metal. Pika. Amen (nek tako usmerjen osebek je pred koncertom namreč ljudi prepričeval, da obisk takih koncertov pomeni enosmerno karto v pekel… ha, ha, saj zato smo pa prišli!). Nobenih Amon Amarth. Kakšni The Black Dahlia Murder? Komu mar Soilwork. Ne da se opisat. Res ne. Oba benda imata itak preobsežno diskografijo, da bi bilo sploh važno, kaj se igra. Karkoli bi igrali, bi folk žural. Da so modeli totalen underground, je bilo jasno že po opremi, ter cenah in ponudbi merchandisea na koncertu. Mislim, kateri band pa še prodaja vinilke? Pa t-shirte po 10€? Mislim, da zgoraj našteti bandi številk pod 30€ sploh ne poznajo! Cel koncert pa se je itak odigral na bobnih od Age Of Agony (vsaj ena dobra stvar od njih), očitno legende nimajo denarja, da bi svojo opremo spravili čez lužo. Žalostno…

V Ch0 je bilo po moji oceni 70 ljudi, od tega jih je 15 slemalo, večina ostalih pa tudi ni bila pri miru. Sathanas, ki jih sicer deklarirajo kot black/death/thrash metal band, so bili ta večer izjemno thrash/death, k čemur je vsekakor pripomogel tudi zvok, folk je poznal komade, band je bil zadovoljen z odzivom, piva je bilo dovolj, dihati se je dalo, pozitivna energija se je stopnjevala iz komada v komad, tako da je bilo pri Nunslaughter že kar težko zdržat do konca (po moje je imelo precej obiskovalcev naslednji dan »musklfiber« v vratu, ter 2 do 3 plava rebra) in človeka, je dejansko prijelo, da bi šel zaklat kakšno nuno, ali pa vsaj zažgat kakšno cerkev. Tako ali tako jih imamo preveč. K res pozitivni atmosferi so veliko pripomogle tudi kratke pavze med bandi (mogoče tudi zaradi tega ni bilo mrtvo pijanega folka?). Bilo je dve uri totalne norišnice. Hja, še en lep spomin, ki ga bom čez mnogo, mnogo let delil s svojimi vnuki…

Ko se je že preko napovedane ure koncert končal, po moje ni bilo obiskovalca, ki ne bi bil zadovljen z videnim in slišanim, v zadnjih dveh urah, ki sta jih zapolnila ta dva benda, tako da smo s piskanjem v ušesih odšli na težko zaslužen burek in se odvlekli domov spat.

fotogalerija na www.rockline.si

reportaža objavljena tudi na www.rockline.si

formulaaaaaaaaaa…
27.03.2009 v na splošno | Komentarji (2)

…se jutr spet začne!!! Jupi-cockta!!!

Ja, vem, zdej folk (vključno s Tjašo) spet z očmi zavija, ampak jaz mam pa rad formule. Ne glede na vso kuhinjo v zakulisju, ne glede na politiko, pa na zniževanje stroškov pa recesijo pa ne vem kaj.

Ja, mater milo, kdo se pa ne bi rad peljal 360 km/h?? No, a je kdo??

Moram pa priznati, da v vsej svoji zgodovini, odkar spremljam formulo (od sredine osemdesetih (po bratovi zaslugi)) še nikoli nisem dočakal začetka sezone tako slabo obveščen kot letos. Ne vem, kaj se je dogajalo na testiranjih, niti ne znam našteti vseh moštev, kaj šele voznikov, ki se bodo letos podili v krogih. Sanja se mi ne, kakšne so spremembe pravil, edino kar vem je, da letos še en bo prvak tisti dirkač, ki bo imel največ zmag. Edino prav, to bi bila pa res bedarija.

Tako, da bom jutri zjutraj ob sedmih prižgal TV, se zakotalil na kavč, pokril skoraj do ušes in na HTV gledal trening. Mislim, da mi ni treba razlagat, zakaj na HTV… no, pa dajmo vseeno, zato, ker je daleč najbolj nesposoben komentatorski dvoje daleč naokoli Ališič/Keržišnik, ki ju je dejansko nemogoče poslušati in sta sposobna s svojim blebetanje dejasnko pokvariti vsako dirko, pa naj bo to F1 ali MotoGP. Pa če pustimo ob strani, da Keržišnik ne pozna razlike med besedama aktualni in bodoči. Namreč, dokler sezone ni konec je aktualni prvak tisti, ki je zmagal v prejšnji sezoni, ne ta, ki bo zmagal v sezoni, ki poteka, ampak nekateri komentatorji tega pač ne vejo…

In za konec še večna tema: za koga se pa navija?
Jaz konkretno za Ferrari.
Od voznikov pa za Kimija. Ker je Finec. Ha, the land of vodka and metal. Zanj navijam odkar je prišel v Formulo leta nekaj in 90 in na prvi dirki s popolnoma nekonkurenčnim Sauberjem zasedel peto mesto.

Za Ferrari pa navijam iz čisto preprostega razloga. Namreč, ko sem kot 10 in malo več letni mulac gledal formule, so bila imena vseh moštev sestavljena vsaj iz dveh besed (kar je dandanes itak praksa pri vseh moštvih), takrat pa je bil Ferrari edina izjema, ker je bil samo Ferrari in ne še Fiat Ferrari. In ne moti me, da Ferrari izigrava pravila o netestiranju in nerazvijanju novosti med sezono..saj najbrž vsi sklepamo, da Fiat tudi med sezono to dela in s tem pomaga Ferrariju?

Tako, da si želim zanimive sezone, čimveč prehitevanj, karambolov in čimmanj Ališičevaga dretja.

No, kateri Finec bo letos prvak?

zakaj šefi težijo 2
25.03.2009 v živce zgublamo... | Komentarji (2)

pa sej ne moreš verjet. zgodba se ponavlja.

14 dni mojega dela bo šlo v nič, ker se je nekdo, ki zna komaj prižgat računalnik zapičil v to, da v neki pogodbi piše, da je za reševanje morebitnih sporov odgovorno sodišče na Ptuju. Ker na Ptuj se pa ne bomo vozili, če bo kaj narobe. Ne, to pa ne. Ker to je pa predaleč. Pa predrago. Predrago??!! A to, da sem pa jaz v bistvu 14 dni vrgel stran, pa ni drago?? Da bi lohk v tem času naredil kaj pametnega pa koristnega je pa nekaterim itak vseeno, važno do izpadejo “pametni”, pa “glavni” pa “pomembni”, čeprav na dolgi rok mečejo denar z lopato skozi okno…. in itak je bilo vsem prisotnim jasno, da najbolj glasni najmanj vejo, o čemu se sploh govori.

Sedaj grem na sestanek, kjer bom poskusil popravit, kar je nekdo drug (dobesedno) zajebal, čeprav bi najraje vse skupaj nekam poslal, pa šel na kavo. Al pa na pivo. A gre kdo zraven?

staro se umika novemu…
19.03.2009 v iz domačih logov & na splošno | Komentarji (1)

to je dejstvo. in pravilo.

in ker to preprosto pravilo velja tudi za zgradbe, je tudi za našo ljubo/štalo/skedenj/lopo za orodje/stroje prišel čas, da se preseli v naš spomin. no, ne cela, ampak samo leseni del, kar je zidano naj pač še malo ostane…

in tako smo se v nedeljo zbrali precej zgodaj zjutraj … no, bodimo odkriti, 3/4 udeležencev demontaže se je zbralo zgodaj, jaz sem se privlekel malo kasneje (kakšne dve uri), ampak mi je za oprostit, ker me namreč daje vrtoglavica sem bil del “ground” ekipe, in mi ni bilo treba na streho lesti ino strešnike dol metati (čeprav bi znalo bit zabavno).

tukaj gor jaz pač NE grem...

in potem je šlo po ustaljenem postopku, presenetljivo hitro, malo je bilo tudi adrenalina, ko smo se “špirovcem” izmikali (kako se špirovc reče pravilno po slovensko, a kdo ve?), ker so padali s strehe kot kamni,

padaaaaaaaaa!!!!!

pa ko smo križ (od strehe) hoteli samo na eni strani podrt (ker smo pod drugo stali), pa se je odločil, da se bo kar cel podrl, pa smo spet odskakovali, pa eni strani je bilo seveda treba s traktorjem pomagati, da se je podrla, ker je itak izgladala, kot da se bo vsak trenutek podrla (že zadnji dve leti), ampak ko je bilo pa treba se pa seveda ni hotela…

pa take stvari…

pa seveda se nam je podmladek po nogami motal ko je bilo najmaj treba, ampak kako boš pa otrokom od 3 do 6 let dopovedal, da je najbolj nevarno (pa seveda tudi najbolj zanimivo!!) ravno tam, kjer najbolj poka in se najbolj kadi?

in ko smo podrli, kar smo nameravali podrt, smo vse skupaj seveda zapeljali na njivo, naredili precej velik kup starega lesa in imeli generalko za kres (kar pa nismo dokumentirali iz preprostega razloga: fotoaparat je bil doma).

zdaj pa stvari niso več v naših rokah, čakamo strica z bagrom (najtežje ga čakajo najmlajši), da pride dve zidani steni podrt pa luknjo za temelje skopat, pol pridejo pa mojstri z mešalci, lopatami, karjolami, … in vsemi ostalimi napravami in če bo vse po sreči, bo za prvega maja že nova štala s komplet novo streho… držimo pesti, da ne bo cel april deževen…

zakaj šefi težijo?
5.03.2009 v na splošno | Komentarji (3)

a mi lahko prosim nekdo razloži eno stvar?

OK, preden gremo na to, naj pojasnim svoje poglede ne eno stvar. Popolnoma mi je jasno, da je potrebno ogromno dela, energije, časa, živcev, … da človek na noge postavi firmo. Sploh, če je to firma, ki je na tržišču (v zelo konkurenčni panogi) prisotna 10 let. In je na našem tržišču zelo uspešna, ter je dejansko trn v peti tudi multinacionalkam. Razumem, da človek, ki pride delat v tako firmo ne more okol hodit, kot da je najpametnejši na svetu, ampak se mora zavedati, da ima zaradi dela in vložene energije nekoga drugega dejansko priložnost, da se izkaže. In tudi razumem, da imajo lastniki take firme do svojih zaposlenih določene zahteve/cilje, ki jih morajo le-ti dosegati, sploh kar se tiče obsega prodaje. Edino prav je, da zaposleni dobijo orodja, napotke, navodila,…, kako dosegati te razultate.

Ne razumem pa nečesa drugega. Ko nekdo od zaposlenih začne dosegati zastavljene cilje in to precej hitreje, kot je bilo predvideno, zakaj šefom to ni všeč? Zakaj se takrat začnejo vtikati v to? Zakaj ni več važno kaj se dela in kakšne cilje se dosega ampak je kar naenkrat važno KAKO se dosega cile? Zakaj so šefi užaljeni, če jim nekdo, ki ima 10 in več let delovnih izkušenj pokaže, da obstajajo tudi boljši načini in metode dela, kot tisti, ki jih sami uporabljajo? Zakaj ne morejo biti zadovoljni, da so se nekaj novega naučili in začnejo to uporabljati sebi (in firmi?) v prid?

Zakaj?

življenje se vrača…
2.03.2009 v iz domačih logov & midva & na splošno & živce zgublamo... | Komentarji (5)

…v stare tirnice.

Prva dva meseca letošnjega leta sta bila precej naporna.

Tjaša je imela čist preveč dela s faksom in je bila temu primerno tudi tečna (zakaj se ženske vedno znašajo nad tistimi, ki niso nič krivi, so pa priročno blizu?). Ampak je za en izpit dobila 10, za drugega pa 9, tk da je sedaj mir.

Jaz sem imel preveč dela s službi, ampak izgleda da bom vse tri projekte čisto lepo speljal in zna se zgoditi, da me čaka celo obdobje relativnega miru. Razen tega, da bom nekatere v službi (ki imajo preveč časa) poslušal, da imam sonce v Merkurju (ali neki takega (??)) in se moram temu primerno obnašat, ampak to znam preslišat, pa je rešeno.

In ko ima človek takole spet čas, da pogleda okoli, vidi, da se ni popolnoma nič spremenilo.

Politiki še vedno dokazujejo, da so ali zahojeni debili ali brezhrbtenični “lepotci”. Najhuje je, da so tudi Hrvati (vsaj tisti, ki jih midva poznava) popolnima enakega mnenja o svojih politikih, tako da “meddržavni” spor dejansko odstaja samo na relaciji Državni zbor – Sabor in v glavah omejencev, ki živijo v svojih 3×3 cm2 škatlah, pa ne vejo, kaj bi počeli sami s sabo.

Šport je še vedno poglavje zase. Nisem se sicer poglabljal, ampak najbrž nekje nekdo fino pljuva po Majdičevi Petri, ker ni prinesla medalje s svetovnega prvenstva in se hkrati ne zaveda, da smučarski tek prektično nikogar ne zanima… No, vsaj Mazetovo Tino imamo, da lahko ljudje ob nedelja vase hitro zmečejo govejo župo pa pečenko & krompir in laufajo pred TV naprej navijat in uživat v “pomembnosti in prepoznavnosti” naših.

Kaj se v moštvenih športih dogaja se mi niti sanja ne. Čakam, da se spet začnejo kvalifikacije v fuzbalu. In še vedno nisem gledal nobene tekme naše reprezentance…

Plan za naprej je pa tak: Tjaša se bo še vedno učila, ampak malo manj intenzivno, spet bova začela športat (danes začneva s tekom), šla bova na kakšen koncert (po dolgem času skupaj, ne da se ona uči, jaz grem pa na koncert), pogledala bova kakšen film, šla na kakšno pivo, prebluzila kakšno popoldne, skratka spet bova imela kaj časa za naju.

In ni vrag, da se nama ne bo kaj zanimivega zgodilo, da bo tale blog spet malo živel.