The Black Dahlia Murder, Cephalic Carnage, Psycroptic in Sylosis ogreli Gala Halo (2009)
Objavljeno 13.02.2009 v hobiji & iz domačih logov & muzika | Komentiranje omogočeno

Kraj: Gala Hala, Ljubljana
Datum koncerta: 3. februar 2009
Število obiskovalcev: 250
Cena karte: 20€/25€
Avtor reportaže: Rok Erjavec
Datum reportaže: 12. februar 2009

Le stežka bi lahko mati narava poskrbela za death metalu bolj primerno vzdušje, kot je to naredila tega dne. Navrgla nam je dobrih 20 cm snega, prometno ohromila Ljubljano in 2/3 Slovenije, zvečer pa z rahlim dežjem poskrbela, da smo imeli (vsaj za pet minut) občutek, da živimo v relativno čistem mestu. In v tej zimski idili smo se odpravili na Metelkovo, kje so dežurni smrdljivčki spet organizirali veselico, ki je obetala nekaj ur kvalitetne galame in aerobike, ter obljubljala zajetno dozo piskanja v ušesih za naslednji dan. Tokrat so namreč pripeljali The Black Dahlia Murder iz Detroita, ki v družbi »hydrogrinderjev« Cephalic Carnage iz Denverja, tasmanskih vragov Psycroptic in britanskih thrash mladcev Sylosis harajo po svetu, strašijo stare mame in predstavljajo svojo novo plato Nocturnal.

Ker smo imeli v Ljubljani na ta dan kar dve metal veselici (v VPK-ju so se na temeljih lenih kosti do nas preko pivovskih neviht prikopali legendarni Rave Nigger…aaa, Grave Digger) in zaradi splošne vremensko/prometne situacije (naša komunala se je odločila, da bo problem zasneženih cest in pločnikov reševala s toploto – čakali bodo pomlad, ko bo toplo in se bo sneg stopil…) je obstajala bojazen, da bi znala tega večera Gala Hala rahlo samevati. In tudi ko smo se prisankali do Metelkove se je pod improviziranimi nadstreški stiskalo, pilo pivo in kadilo travo morda tri ducate metalcev. Vendar se je malo preden so odprli vrata pred njimi nabrala kar lepa množica, tako da so tudi prvi predvozači igrali pred tričetrt polno dvorano, publika pa se je kar množila, tako da je bila gneča pri zadnjih dveh bandih že skoraj nevzdržna, vročina pa že veliko prej…ampak lepo od začetka.

Za začetek so na oder zlezli agleški mladci Sylosis, ki imajo za sabo že tri izdane nosilce zvoka (kam ga pa nosijo, v deveto vas morda?), dva EP-ja Casting Shadows (2006) in The Supreme Oppressor (2007) in lanski dolgometražni (koliko pa??) prvenec Conclusion Of An Age. Fantom, ki jih mediji razglašajo za zastavonoše novega vala otoškega thrash/death metala je ozvočenje korektno služilo, publiki je bila njihova godba po godu in mosh pit je kmalu zavzel večino prostora pod odrom. Fantje se očitno zavedajo svoje mladosti in (ne)znanja komunikacije s publiko, zato so svoj polurni set odprašili brez nepotrebne govorance, razen da je pevec povedal, da so itak vsi komadi, ki jih igrajo iz njihovega prvega albuma. Njihova glasba, ki na platah (vsaj meni) včasih zvezi precej plastično (»prečista« produkcija??), saj hočejo nenazadnje biti thrash(erski) band, je v živo zvenela precej bolj organsko, velikokrat bližje death kot thrash metalu, razni deathcore-ovski vložki, ki jih je na ploščah tudi najti, pa so izzveneli precej živalsko, kljub temu, da bi lahko pevec, če sklepamo samo po izgledu, brez težav pel pri kakšni Green Day ali podobni zalegi in v Gala Hali zbrana množica jih je brez slabe vesti bodrila, tako da smo bili že ob pol devetih zvečer deležni poštene doze dobrega metala. Fantje so s svojo energijo in obvladovanjem odra (jebiga, pet ljudi na odru Gala Hala ga itak obvlada, ker ga napolni…) poskrbeli za primeren uvod v koncert in bili vsakakor pozitivno presenečenje večera. In ko so odigral svoje je 99% publike (po obveznem 1,5 minutnem vpitju in dretju, seveda) zbežalo iz Gala Hale ven na zrak, ker notri je bilo po moje že ene 30 stopinj, pomešanih z vonjem švica, pira in še česa, skratka zelo (ne)prijetno…

In po pozitivnem presenečenju večera je žal takoj sledilo negativno. Psycroptic namreč. Ne bit užaljeni, meni osebno so fantje všeč, ampak tale nastop je bil pod vsako kritiko. Res je sicer, da so imeli najslabši zvok med vsemi nastopajočimi, ampak tole ni bil death, niti death/grind, niti grind, niti tehnični death metal, ampak sranje. Pevec ni pel, tulil, growlal ali karkoli podobnega, ampak je hreščal in hropel (a je bil morda prehlajen?), glasba je bila pa en velik zmazek. Sicer je razumljivo, da če ima band slabe pogoje ne da vsega od sebe, vendar to ne bi smelo pomeniti, da bend ne da ničesar od sebe. Vse (in vsak komad posebej) je zgledalo takole: napoved komada, zavzetje poze, začetek komada, malo slemanja nad publiko, sprehajanje po odru, »petje«, konec. Publiki je sicer dogajalo (predvsem pijanim Hrvatom), zame pa je bil to eden slabših nastopov sploh. Pa včasih pomaga, če se odigra tudi kakšen star(ejši) komad… pol ure življenja, ki je ne bom nikoli dobil nazaj… No, vsekakor smo šli med pavzo na zrak in pivo s strahom v srcih, saj so bili naslednji na vrsti…

…Cephalic Carnage. Brez skrbi: totalna zmaga. Zvok boljši za 100%, publika res za žur, očitno so se v zraku čutili pozitivni vplivi THC-ja. Band nam je odčital in odigral lekcijo, kako morajo (žanrsko precej neobremenjeni) nastopajoči zabavati publiko, podajati pozitivno energijo med publiko (in ta seveda nazaj), namesto zahval med komadi so pozivali publiko h kajenju trave, tudi sami na odru stisnili kakšen dimček (do tri) iz bongca in se zagotovo vsedli v srca marsikaterega (takrat že pošteno pijanega iz zadetega) fana, ko je pevec dokazal, da zna po slovensko reči: trava. Folk in band sta ga žurala non-stop skozi celoten nastop, mosh pit je bil spontan (ne izzvan, kot pri Psycroptic), kdor ni moshal pa je opletal z lasmi, vpil, pil pivo in/ali kadil (tudi cigarete) in vsi skupaj smo nabito polno Gala Halo pripeljali do vrelišča. Tokrat dobesedno, saj je bila temperatura po moje vsaj 35 stopinj, proti njej pa smo se borili s (hekto)litri piva. Za totalno zmago pa je band poskrbel z zadnji komadom, ko so z (black metalskimi) maskami na obrazu in ovešeni s špicami odigrali »black metal« komad Satan Will Burn In Hell. Kot da že njihove grimase in maske niso bile dovolj, so zavzeli prave »black« poze , pevec pa je imel okoli vratu antikrista, narejenega iz (reči in piši) vilice in žlice, ter z njim »strašil« publiko, ki mu je vrnila z zelo, zelo glasnim odobravanje in huronskim aplavzo/dretjem, ko so končali z nastopom. Mislim, da gneče in vročina pri njihovem nastopu ni nikogar motila, čeprav je bilo vse skupaj na meji nevzdržnosti.

Kot zadnji so popolnoma polno (po moje bi lahko notri spravili še ene 20 ljudi) in razbeljeno/smrdečo Gala Halo k norenju pripravili The Black Dahlia Murder. Publika (tistega večera precej mlada) jim je od prvega trenutka jedla iz roke (izgleda, da je med novimi generacijami metalcev taka godba res priljubljena) čeprav moramo (roko na srce) priznati, da kakšnega presežka band ni ponudil. Godba ki jo žgejo je sicer poskočna, agresivna in ekstremna, vendar po moje čez 20 let nihče ne bo vedel, kdo so TBDM. Fantom jo je tudi ponagajal zvok (kje so bili pa basi?), vendar to publike (kot ponavadi) ni motilo. Žur se je stopnjeval, vročina prav tako, če se je človek hotel preveč približati odru je tvegal najmanj kakšno brco (zajebano je moshpit-ati, če je totalna gužva) in ena ura njihovega nastopa je hitro minila, tako da smo na splošno zadovoljni z videnim odšli na burek in domov nabirat moči za naslednje podvige.

fotogalerija na www.rockline.si

reportaža objavljena tudi na www.rockline.si

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Ime (obvezno)

e-poštni naslov (ne bo prikazan) (obvezno)

Spletna stran

Vaš komentar:

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !


Išči

Kategorije

Povezave