Arhiv za Februar 2009
NAPALM DEATH POKAŽEJO ZAKAJ JE LAHKO SAMO EN BAND NA SVETU NAPALM DEATH -5.2.2009
22.02.2009 v hobiji & muzika & na splošno | Komentarji (0)
Tale reportaža bo pa zaradi izrednega čustvenega naboja pred konertom (jaz osebno sem bil od strahu, kako bo vse skupaj izpadlo precej živčen, pa sem si pomagal s pivom…) in izrednega čustvenega in slušnega zadovoljstva med in po koncertu – kratka in jedrnata.
Torej, dva dni po The Black Dahlia Murder & Co. smo spet harali na Metelkovo pozdravit stare prijatelje, pogledat band, ki ga poslušamo nekje od konca osnovne šole (star bom 32, pa računajte) in popiti kakšno pivo. Sneg je v dveh deževnih dneh precej skopnel, vreme se nas je usmililo in pred koncertom smo lahko brez nadležnega stiskanja k stenam in pod razne nadstreške spili pivičko in opazovali zbirajočo se publiko, v kateri so bili predstavniki raznih »sub«kultur, ne samo me(n)talske..ja, Napalmi (neglede na člansko zasedbo) že 30 let rušijo vse pred seboj, tudi meje (predvsem tiste v glavah)…
Malo čez deveto so prvi začeli igrati Septic Scum, ki so se mi do takrat vedno uspeli izogniti, zaradi prenatrpanega urnika v dneh pred koncertom pa mi niti enkrat ni uspelo poslušati nobenega njihovega komada. Jebiga, sem šel na blef..in bil navdušen! Fantje igrajo res veseljaški death/grind, dva vokalista prineseta v glasbo zanimivo svežino, melodije grejo v uho, pa še zabavni so, ko očitno pijani uživajo v špilu. Ko bodo naslednjič kje igrali, jih pojdite pogledat. Ker so tega večera igrale le tri skupine, so (za prvo predskupino) razkošno odmerjeno minutažo (dobrih 40 minut) maksimalno izkoristili in polno Gala Halo dostojno ogreli. Pozitivno presenečenje večera, fantje, čista desetka, kar tako naprej.
Po slabih 20 minutah pavze, ki smo jo preživeli kar v dvorani, ki je bila sicer polna, ne pa nabito polna, kot dva dni prej, zato se je dalo notri celo dihati, so svojih 45 minut začeli Vulvathrone. Jebiga, njihova godba mi ni všeč, poleg vsega jih je zajebal še zvok… O.K., ne bom kritiziral, recimo da so fantje iz ponujenega potegnili veliko (zvok je bil res pod kritiko), bi pa morda lahko pokazali kaj več, če ne bi bili totalno pijani. Vsaj meni so delovali tako.
No, smo pa njihov nastop izkoristili za pozdravljanje starih frendov in ugotavljanje, da je publika v povprečju vsaj 10 let starejša, kot na koncertu TBDM…
Malo čez enajsto, so oder (po nepredolgi »tonski« pazvi (spomni se koncertov, ko so strici Napalmovi publiko pustili čakati tudi po eno uro…)) zavzeli legendarni Napalm Death. Njihova letos izdana (lani downloadana) plošča Time Waits For No Slave je v naša srca vrnila upanje, da agresija v glasbi še ni (iz)umrla, zato smo veliko pričakovali od koncerta. In dobili še več. Pod odrom se je zbrala množica, zvok ni bil idealen, bil pa je več kot zadovoljiv, fantom je dogajalo, od Bajsi Enburyja je švic tekel v potokih, od Barneya pa je švic letel po celi Gala Hala, ker se model ni ustavil niti za trenutek, ampak je cel nastop letal gor pa dol, skakal, pozival publiko na boj …aaaa, pardon, žur, skratka bil je frontman, kot se spodobi, kitarist Harris je sicer »glumil gljivu«, ampak slišalo se ga je pošteno, čeprav se je v celem koncertu prestopil ene štirikrat…
Fantje so nas stare fane sezuli, ker so odigrali ogromno klasik (Suffer The Children, Siege Of Power, Mass Appeal Madness, …) in med njih spretno vpletli novejše komade, ki na platah definitivno ne dosegajo njihovi nekdanjih standardov, v živo pa so več kot dostojna galama, prav tako so lepo predstavili aktualno izdajo, ki (kot že rečeno) vrača upanje v ušesa in Napalme na pota stare slave. Po moje smo videli najboljši koncert Napalm Death v Sloveniji (mislim, da že četrti ali peti po vrsti, ne spomnim se vseh…), se poklonili legendam, oni so nam priklon vrnili in srečni smo šli vsak v svojo smer. Do naslednjič, fantje!!
In, ja, naslednji dan je v ušesih piskalo k’t kurba…
Tekst & foto: Rok Erjavec
Karta 20€/25€
Publike: Gala Hala polna do te mere, da se je dalo dihati in ne pretežko premikati
fotogalerija na www.rockline.si
reportaža objavljena tudi na www.rockline.si
The Black Dahlia Murder, Cephalic Carnage, Psycroptic in Sylosis ogreli Gala Halo (2009)
13.02.2009 v hobiji & iz domačih logov & muzika | Komentarji (0)
Kraj: Gala Hala, Ljubljana
Datum koncerta: 3. februar 2009
Število obiskovalcev: 250
Cena karte: 20€/25€
Avtor reportaže: Rok Erjavec
Datum reportaže: 12. februar 2009
Le stežka bi lahko mati narava poskrbela za death metalu bolj primerno vzdušje, kot je to naredila tega dne. Navrgla nam je dobrih 20 cm snega, prometno ohromila Ljubljano in 2/3 Slovenije, zvečer pa z rahlim dežjem poskrbela, da smo imeli (vsaj za pet minut) občutek, da živimo v relativno čistem mestu. In v tej zimski idili smo se odpravili na Metelkovo, kje so dežurni smrdljivčki spet organizirali veselico, ki je obetala nekaj ur kvalitetne galame in aerobike, ter obljubljala zajetno dozo piskanja v ušesih za naslednji dan. Tokrat so namreč pripeljali The Black Dahlia Murder iz Detroita, ki v družbi »hydrogrinderjev« Cephalic Carnage iz Denverja, tasmanskih vragov Psycroptic in britanskih thrash mladcev Sylosis harajo po svetu, strašijo stare mame in predstavljajo svojo novo plato Nocturnal.
Ker smo imeli v Ljubljani na ta dan kar dve metal veselici (v VPK-ju so se na temeljih lenih kosti do nas preko pivovskih neviht prikopali legendarni Rave Nigger…aaa, Grave Digger) in zaradi splošne vremensko/prometne situacije (naša komunala se je odločila, da bo problem zasneženih cest in pločnikov reševala s toploto – čakali bodo pomlad, ko bo toplo in se bo sneg stopil…) je obstajala bojazen, da bi znala tega večera Gala Hala rahlo samevati. In tudi ko smo se prisankali do Metelkove se je pod improviziranimi nadstreški stiskalo, pilo pivo in kadilo travo morda tri ducate metalcev. Vendar se je malo preden so odprli vrata pred njimi nabrala kar lepa množica, tako da so tudi prvi predvozači igrali pred tričetrt polno dvorano, publika pa se je kar množila, tako da je bila gneča pri zadnjih dveh bandih že skoraj nevzdržna, vročina pa že veliko prej…ampak lepo od začetka.
Za začetek so na oder zlezli agleški mladci Sylosis, ki imajo za sabo že tri izdane nosilce zvoka (kam ga pa nosijo, v deveto vas morda?), dva EP-ja Casting Shadows (2006) in The Supreme Oppressor (2007) in lanski dolgometražni (koliko pa??) prvenec Conclusion Of An Age. Fantom, ki jih mediji razglašajo za zastavonoše novega vala otoškega thrash/death metala je ozvočenje korektno služilo, publiki je bila njihova godba po godu in mosh pit je kmalu zavzel večino prostora pod odrom. Fantje se očitno zavedajo svoje mladosti in (ne)znanja komunikacije s publiko, zato so svoj polurni set odprašili brez nepotrebne govorance, razen da je pevec povedal, da so itak vsi komadi, ki jih igrajo iz njihovega prvega albuma. Njihova glasba, ki na platah (vsaj meni) včasih zvezi precej plastično (»prečista« produkcija??), saj hočejo nenazadnje biti thrash(erski) band, je v živo zvenela precej bolj organsko, velikokrat bližje death kot thrash metalu, razni deathcore-ovski vložki, ki jih je na ploščah tudi najti, pa so izzveneli precej živalsko, kljub temu, da bi lahko pevec, če sklepamo samo po izgledu, brez težav pel pri kakšni Green Day ali podobni zalegi in v Gala Hali zbrana množica jih je brez slabe vesti bodrila, tako da smo bili že ob pol devetih zvečer deležni poštene doze dobrega metala. Fantje so s svojo energijo in obvladovanjem odra (jebiga, pet ljudi na odru Gala Hala ga itak obvlada, ker ga napolni…) poskrbeli za primeren uvod v koncert in bili vsakakor pozitivno presenečenje večera. In ko so odigral svoje je 99% publike (po obveznem 1,5 minutnem vpitju in dretju, seveda) zbežalo iz Gala Hale ven na zrak, ker notri je bilo po moje že ene 30 stopinj, pomešanih z vonjem švica, pira in še česa, skratka zelo (ne)prijetno…
In po pozitivnem presenečenju večera je žal takoj sledilo negativno. Psycroptic namreč. Ne bit užaljeni, meni osebno so fantje všeč, ampak tale nastop je bil pod vsako kritiko. Res je sicer, da so imeli najslabši zvok med vsemi nastopajočimi, ampak tole ni bil death, niti death/grind, niti grind, niti tehnični death metal, ampak sranje. Pevec ni pel, tulil, growlal ali karkoli podobnega, ampak je hreščal in hropel (a je bil morda prehlajen?), glasba je bila pa en velik zmazek. Sicer je razumljivo, da če ima band slabe pogoje ne da vsega od sebe, vendar to ne bi smelo pomeniti, da bend ne da ničesar od sebe. Vse (in vsak komad posebej) je zgledalo takole: napoved komada, zavzetje poze, začetek komada, malo slemanja nad publiko, sprehajanje po odru, »petje«, konec. Publiki je sicer dogajalo (predvsem pijanim Hrvatom), zame pa je bil to eden slabših nastopov sploh. Pa včasih pomaga, če se odigra tudi kakšen star(ejši) komad… pol ure življenja, ki je ne bom nikoli dobil nazaj… No, vsekakor smo šli med pavzo na zrak in pivo s strahom v srcih, saj so bili naslednji na vrsti…
…Cephalic Carnage. Brez skrbi: totalna zmaga. Zvok boljši za 100%, publika res za žur, očitno so se v zraku čutili pozitivni vplivi THC-ja. Band nam je odčital in odigral lekcijo, kako morajo (žanrsko precej neobremenjeni) nastopajoči zabavati publiko, podajati pozitivno energijo med publiko (in ta seveda nazaj), namesto zahval med komadi so pozivali publiko h kajenju trave, tudi sami na odru stisnili kakšen dimček (do tri) iz bongca in se zagotovo vsedli v srca marsikaterega (takrat že pošteno pijanega iz zadetega) fana, ko je pevec dokazal, da zna po slovensko reči: trava. Folk in band sta ga žurala non-stop skozi celoten nastop, mosh pit je bil spontan (ne izzvan, kot pri Psycroptic), kdor ni moshal pa je opletal z lasmi, vpil, pil pivo in/ali kadil (tudi cigarete) in vsi skupaj smo nabito polno Gala Halo pripeljali do vrelišča. Tokrat dobesedno, saj je bila temperatura po moje vsaj 35 stopinj, proti njej pa smo se borili s (hekto)litri piva. Za totalno zmago pa je band poskrbel z zadnji komadom, ko so z (black metalskimi) maskami na obrazu in ovešeni s špicami odigrali »black metal« komad Satan Will Burn In Hell. Kot da že njihove grimase in maske niso bile dovolj, so zavzeli prave »black« poze , pevec pa je imel okoli vratu antikrista, narejenega iz (reči in piši) vilice in žlice, ter z njim »strašil« publiko, ki mu je vrnila z zelo, zelo glasnim odobravanje in huronskim aplavzo/dretjem, ko so končali z nastopom. Mislim, da gneče in vročina pri njihovem nastopu ni nikogar motila, čeprav je bilo vse skupaj na meji nevzdržnosti.
Kot zadnji so popolnoma polno (po moje bi lahko notri spravili še ene 20 ljudi) in razbeljeno/smrdečo Gala Halo k norenju pripravili The Black Dahlia Murder. Publika (tistega večera precej mlada) jim je od prvega trenutka jedla iz roke (izgleda, da je med novimi generacijami metalcev taka godba res priljubljena) čeprav moramo (roko na srce) priznati, da kakšnega presežka band ni ponudil. Godba ki jo žgejo je sicer poskočna, agresivna in ekstremna, vendar po moje čez 20 let nihče ne bo vedel, kdo so TBDM. Fantom jo je tudi ponagajal zvok (kje so bili pa basi?), vendar to publike (kot ponavadi) ni motilo. Žur se je stopnjeval, vročina prav tako, če se je človek hotel preveč približati odru je tvegal najmanj kakšno brco (zajebano je moshpit-ati, če je totalna gužva) in ena ura njihovega nastopa je hitro minila, tako da smo na splošno zadovoljni z videnim odšli na burek in domov nabirat moči za naslednje podvige.
fotogalerija na www.rockline.si
reportaža objavljena tudi na www.rockline.si
