the fascists of the future will be called the “anti fascists”
Objavljeno 3.01.2011 v muzika & na splošno & svet & živce zgublamo... | Komentarji (0)
izjavo, ki je tokrat tudi naslov posta pripisujejo Winstonu Churchillu (zgolj za pojasnitev)
no, ko sva se vrnila “nazaj v civilizacijo” po končanem praznovanju “Dneva spremembe datuma” (kar je dejansko tudi vse, kar se za novo leto spremeni…) naju je (predvsem mene) neprijetno presenetila novica, da je bil odpovedan koncert finskega banda Impaled Nazarene, ki se je imel zgoditi konec januarja na Metelkovi. to vsekakor ne bi bil njihov prvi nastop v naši zaplankani deželici… (jaz sem jih gledal že dvakrat, pa sem prepričan, da so se mi kdaj tudi izmuznili).
razlogi za odpovedi koncertov so različni, tokrat pa je le-ta izjemo debilen. namreč, teženje anti-fašistične skupine…
ne ga srat, fantje. dejte glave potegnit ven iz knjig, pa interneta, pa poglejte malo kaj se dogaja po svetu in boste hitro ugotovili, da en finski metal band pač ne predstavlja resn(ejš)e nevarnosti…
zaplankanost, to je problem.
sicer sem nameraval napisat precej bolj jezen zapis, ampak večina ljudi te scene ne pozna in ne spremlja, tisti, ki so vzrok odpovedi koncerta pa itak ne bodo dojeli, kaj sem hotel povedat…
jebiga, sigurno bom še kdaj imel šanso, da jih vidim v živo.
evo, še link do enega od komadov, ki dokazuje njihovo naci naravnanost:
sklepam, da ste tudi vsi bralci med publiko opazili precej neo-nacistov…
črni vrh nad polhovim gradcem
Objavljeno 21.02.2010 v iz domačih logov & midva & na splošno | Komentarji (4)
nadmorska višina: okol 860 metrov
danes (21.2.2010) med 10h in 12h:
skratka: zimska pravljica…
kaj se človeku mota po glavi…
Objavljeno 22.12.2009 v iz domačih logov & živce zgublamo... | Komentarji (6)
…ko ve, da se član njegove najožje družine odpravlja v bolnico, na operacijo, ki bo “pozdravila” bolezen?
Ali je odstranitev dela telesa res zdravilo?
Ali obstajajo rutinske operacije, kjer načeloma ne more biti nič narobe?
Koliko ljudi se ne zbudi iz narkoze, ne glede na vrsto operacije?
Kako bo potekala rehabilitacija?
Zakaj ravno ta družinski član miri in opogumlja vse ostale, ki so načeloma zdravi?
Ali je res lažje prenašati lastno bolezen, kot bolezen bližnjih?
Kako pomagati človeku, da se bo lažje sprijaznil s svojim “deformiranim” telesom?
Kako skombinirati/spremeniti svoje življenje, da bo čimprej spet vse po starem? Kljub temu, da “bolnik” zahteva, da gre vsak naprej s svojim življenjem in pomaga koliko bo pač časa in možnosti…
In tako v nedogled… že par dni… vsak dan je huje… zakaj ni v glavi “OFF” gumba za črne misli?
včasih…
Objavljeno 12.11.2009 v iz domačih logov & živce zgublamo... | Komentarji (3)
Včasih te v življenju preseneti kakšna novica, ki je človek ne želi nikoli slišati. Sicer se vsi zavedamo (upam) da zdravje pač ni kar podarjeno, ampak včasih trdo prigarano, so pa dejasnko tudi novice, na katere nisi pripravljen. Nikoli.
Kaj je huje, če se ta novica tiče tebe ali koga od bližnjih sicer še nisem ugotovil… je pa obup sedet, pa čakat kaj bo, pa ne imeti moči, da bi karkoli popravil/spremenil… dejansko lahko samo čakaš da se bodo stvari poslabšale (kar se bodo, preden se bodo poboljšale), da boš lahko pomagal. Če boš sploh lahko pomagal. Čakanje ubija.
Mogoče kakšen mesec ne bom tak vesel človek, kot sem ponavadi. Jebiga.
poletja je očitno konec … žal
Objavljeno 14.09.2009 v midva & na splošno & živce zgublamo... | Komentarji (0)
ja, letošnje poletje je blo dolgo/naporno/ noro zabavno.
dejansko nama je uspelo, da od junija pa do sredine septembra nisva bla niti en vikend doma. pa ta piknik, pa un piknik, pa en festival, pa rojstni dnevi, pa novi otroci, pa … kr naporno, je treba priznat.
pa tok enih novih ljudi spoznat, da jih tud pod razno ne znava niti pol več naštet…
z dopustom sva odlašala do zadnjega in se prva dva tedna septembra na Korčuli prepuščala podaljšanemu poletju, ne-gužvi in splošni sproščenosti južnodalmatinskih otokov … in uživala tko, da se sploh ne da opisat. dejansko sva se po dolgem času na dopustu spočila, ker ponavadi se z dopusta vrneva skurjena do “amena”. pa totalen odklop možganov, ko ne veš kaj se dogaja na svetu, ker si itak v eni paralelni realnosti, kjer je sonce, pa čisto morje, pa ribe, pa pivo, pa (ful dobro) vino, pa RELAX.
je pa kulturni (pa še kakšen drugačen) šok, ko se sredi noči pripelješ nazaj v Ljubljano, pa te po poti že pol ure spremlja megla, pa zunaj je 11 stopinj, človek pa navajen spat pri na stežaj odprtem oknu, pa zjutraj si je treba dejansko nogavice obut, pa ko se greš v gatah na balkon pretegnit in pozdravit novo jutro … te vse skupaj mine, ker je megla pa mraz. pa frčoti letajo okrog bajte, namest da bi ptički pel. pa take stvari.
in ko prideš v službo totalna štala, ker se je sodelavec ponesrečil z motorjem, pa je takoj dela za dva, pa telefoni, pa maili, pa gužva, pa nč časa, da bi se človek v mislih zatekel v svoj zalivček, kjer je zadnjih 14 dni štel iglice na borovčkih in premišljeval o ničemer…
in je človeku takoj žal, da je september ne junij …
še bolj pa mu je žal, da nima stalnega prebivališča cca. 700 km južneje…
recesija SE pozna
Objavljeno 13.07.2009 v midva & na splošno & svet & živce zgublamo... | Komentarji (7)
jaz sem sicer zaposlen v dejavnosti, kjer se recesija (vsaj na veliko) ne pozna, ker naše produkte dejansko vsi potrebujejo, in kljub temu, da je konkurenca pri nas res (pre)velika, se kot majhno podjetje lahko precej hitro odzivamo na spremembe na trgu, skratka zaenkrat ni panike.
povsem drugače pa je očitno v storitvenih dejavnostih, predvsem luksuznih.
evo primera: Tjašini stari starši imajo v Selcah pri Crikvenici (ja, Hrvaška) eno fajno bajticom ki je več kot primerna za vikendaško polnjenje baterij. in v telih Selcah je ponavadi od začetka julija pa do konca avgusta totalna gužva. res, totalna gužva. ob dveh zjutraj je podvig, če brez težav prideš iz mesta do bajtice (500 metrov).
razen letos. Selce so praktično prazne. gostov je mogoče 15% običajne kvote. lokali so skoraj prazni. restavracije praktično prazne. če je tudi v drugih turističnih krajih tako se našim sosedom (in predvsem njihovemu gospodarstvu) ne obeta nič dobrega…
je pa res, da se odnos nekaterih ljudi nikakor noče spremeniti. v tistih lokalih, kjer je bilo zaposlenim že prej vseeno, iz katere države prihajajo gostje, ker denar pač ne govori, so letos še bolj prijazni kot ponavadi, slovensko pa itak vsi razumejo. so pa seveda izjeme…
ali je že kdo kdaj bil v katerikoli poslovalnici Konzum-a kjer so bile prodajalke prijazne? jaz še ne, Tjaša prav tako ne. poleg tega, da naju vztrajno ogovarjajo po nemško (kar mislim, da kaže nivo njihove inteligence in razgledanosti) je letos v trgovinah te verige nemogoče najti Laško pivo in Alpsko mleko. al imava samo midva to srečo? pa to mogoče še razumem, recimo, da so ti proizvodi zaradi težke situacije predragi tako za lokalno prebivalstvo, kot za samo trgovino in se jih pač ne splača imeti na zalogi. naj bo.
imajo pa tam v Selcah še enega kebabčija, ki ima res strateško pozicijo – vsi, ki grejo v mesto ali iz njega ob obali, morajo mimo njega. lahko bi zelo dobro preživel recesijo. ima pa (vsaj) en problem. očitno ne mara gostov iz ostalih bivših bratskih republik. za vikend sva bila dol s prijateljema. on je Bosanec, 7 let poročen s Slovenko, dela v Sloveniji, ima svojo firmo, 4 zaposlene, pošteno služi svoj denar, tudi z 10 in več urnim delavnikom, velikokrat 7 dni na teden. svaka čast. slovensko govori precej dobro, in seveda se z nami pogovarja slovensko. in seveda, s kebababčijem se je pogovarjal po hrvaško. modra je bl to eden od razlogov (napačen jezik), morda je kebabči res zaplankan tepec, ker močno dvomim, da je bil ob eni zjutraj tako utrujen, da ni mogel pripravit štirih kebabov. ali pač? vsekakor jih je delal z “nadsvetlobno hitrostjo”, edina stvar, kateri se je res posvetil je bila ta, da je s precej truda poskrbel, da smo vsak dobili samo en list solate in eno rezino paradižnika (to mu je vzelo daleč največ časa), zraven je pa vzdihoval in zavijal z očmi, da smo se nekajkrat ustrašili, da ga bo infarkt. skratka, totalen ignorant. prav žal nam je bilo, da smo se sploh ustavili ali da se nismo pogovarjali po angleško ali nemško. najbrž bi se obnašal drugače, kdo bi vedel.
je pa tudi res, da naslednjič ko prideva dol 110% ne greva več tja, in če bo imel do vseh slovenskih gostov (mislim, da jih je od vseh gostov v Selcah vsaj 70%) tak odnos bo najbrž v statistiki še ena žrtve recesije več… ali bo žrtev lastne neumnosti in zaslepljenosti?
ni časa, ni volje al ni teme?
Objavljeno 7.07.2009 v midva | Komentarji (2)
hudirja, že skor dva meseca nobene objave. kam pa gre čas?
in, pri ostalih, kaj novega?
to ni fer!!
Objavljeno 15.05.2009 v iz domačih logov & živce zgublamo... | Komentarji (0)
bi rekel znani lik iz risank, ki smo jih gledali v mladosti.
najprej me je vrgla angina, ki jo je pospremila vročina kakršne še nisem imel v življenu (39 stopinj). na srečo je res huda vročina trajala samo eno popoldne in večer, potem se je vse vrnilo v normalno stanje nekoga, ki ima pač angino.
in potem, ko sem se začel mučiti z konjskimi ospeni (a mi nekdo prosim razloži, zakaj dajo bolnikom, ki imajo totalno “zategnjeno” grlo, da še slino težko požirajo tablete, ki so velike 7 cm??!!) in ostalimi zvarki, da bom do naslednjega četrtka ja že O.K. zvem tole novico.
depešnjaki v zagrebu odpadejo!!! aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa!!!!!!!!
koncerta sva se veselila nekje od novembra. pizda.
edino, kar me lahko še dotolče je, da izvem, da naslednjo soboto ne gremo v komrovec na proslavo.
zdej se grem pa v eno deko zavit in bom iz protesta na kavču preždel celo dopoldne, pa ene dva filma gledal.
tko!
mater, sem star…
Objavljeno 11.05.2009 v midva & živce zgublamo... | Komentarji (0)
ja, res je.
za vikend sva bila na eni fenomenalni poroki/pikniku/žuru.
za firbce:
FB fotogalerija
fotk je po moje itak kakšen miljon…
no, pa to sploh ni poanta tegale posta. poanta je čisto drugje. in sicer v temu, da je vse skupaj trajalo od dveh popoldan do treh zjutraj (baje, jaz sem že malo prej omagal) in da po prespani noči v šotoru še danes čutim posledice.
hrbet boli.
desna rama boli. in to do te mere, da roke skoraj dvignit ne morem.
kje so že časi, ko smo vsak vikend (pijani) prespali v šotoru na raznih motozborih? pa ni nič bolelo naseldnji dan? razen glave, ampak to je drugo…
naslednjič, ko greva kam, da bova prespala v šotoru, gre turbomaximus z nama, pa čeprav samo za eno noč!!
dobro, da smo vsaj dobro vino pili (bravo, Gregor), da vsaj mačka nimam…
aja, for the record – Tjaša je tud še čist boga.
Oskrunjena velika noč z Vendetto, Mortal Factor in Shadow’s Far (2009)
Objavljeno 20.04.2009 v iz domačih logov & muzika & na splošno | Komentarji (0)
Kraj: Izbruhov bazen, Kranj
Datum koncerta: 11. april 2009
Število obiskovalcev: 100
Cena karte: 12€
Torej, medtem, ko so povsod po Sloveniji pekli potice, barvali jajca, kuhali/pekli mrtve pujse, ribali hren, slavili dan, ko so “odrešenika” pred 2000 leti pribili na križ in množično vandrali k “žegnu”, da so jim farji polivali futr, smo metalci vandrali v gorenjsko metropolo, v bivši bazen na pošteno dozo trasha, ker smo že malo pogrešali piskanje v ušesih in poštenega mačka. Na ta praznični dan se je namreč imela zgoditi prava veselica, saj so se v naši krajih ustavile nemške trash legend(ic)e Vendetta, v spremljavi švicarskega žurersko/trasherskega/core dvojca Shadow’s Far in Mortal Factor, za piko na i pa so organizatorji navrgli še domače žagarje Eruption. In lepo je bilo spet iti v Kranj, kjer bo očitno resno zaživel prostor alternativne/underground kulture, ter poskrbel, da bodo slej ko prej po Sloveniji spet z visokimi plameni na vrhovih hribov gorele cerkve. Čakamo…
Torej, celotna zadeva naj bi se začela ob devetih. Ne vem sicer zakaj, čisto dovolj pozno bi bilo, če bi se vse skupaj začelo od osmih. No, seveda se je vse skupaj še malo zavleklo, kar zbranih metalcev seveda ni motilo, ker so lahko na parkirišču mirno pili in si izmenjavali novice.
Nekje ob pol desetih so na oder prišli lokalci Eruption, ki jih tudi publika več kot dobro pozna in kljub temu, da jim je na začetku precej nagajal zvok, to ni motilo žura. Fantje so imeli lani bolj malo koncertov zaradi težav s postavo, sedaj pa se novi basist in kitarist v skupini in na odru več kot očitno počutita zelo domače in kar smo videli, je bil (kot se je kasneje izkazalo) najbolj obiskan nastop večera. Kot že rečeno jim je na začetku malo zagodel tonski škrat, nekje proti koncu koncerta je še ritem kitaristu šla struna, ampak je bila zadeva urejena v roku enega komada, da jim pa en monitor ne dela pa publike itak ni motilo. Ne vem zakaj bi jih? Sej so fantje (kot vedno) pičili pravi trash, izzvali manjši mosh pit, imeli celo vrsto slemajočih fanov in več kot očitno so bili zelo všeč tudi Amande-ju (pevcu Mortal Factor), ki je bil pa itak dežurni žurer večera in med nastopom Eruption daleč najbolj “razgiban” član publike. Njihove godbe sicer ne poznam v nianse, mislim pa da so odigrali dva nova komada, pa zdi se mi, da se je tudi Buco na vokalih malo umiril (manj visokega “dretja”), tako da je pred fanti zagotovo svetla prihodnost in upajmo, da jih bomo letos in tudi v prihodnjih letih še velikokrat videli na odrih, v vsaj tako dobri formi, kot so se predstavili tokrat. Ej, fantje, a bomo kakšno plato dočakali preden bomo dedki?
Po (pre)dolgi pavzi, med katero se je na prizorišču tudi precej shladilo (in ne, mrzlo pivo ne pomaga, da bi se človek ogrel (preverjeno)(je pa res, da se človek bolje počuti po pivu, štirih, …)) je na oder pribrzela prva polovica švicarskega predvozaškega dvojčka: Mortal Factor. Dvorane jim žal ni uspelo napolnit, mislim, da je večina publike prišla pogledat komad ali dva, potem pa odšla ven naprej pit, čeprav so po moje predstavili najboljši nastop večera. Koliko je meni znano fantje še niso posneli albuma, čeprav obstajajo od leta 2003. Imajo izdan en promo, sodelovali so na številnih kompilacijah, imajo obsežno koncertno kilometrino, albuma pa od nikoder. Škoda. No, fantje streljajo ubijalski death/trash/core, meni osebno so dvignili vse dlake na telesu in vse lase (kar jih še premorem), v trenutku sem pozabil, da je v prostoru precej hladno in njihov nastop mi je ob prijetnem pozibavanju v bokih in kolenih (pa malo tudi v vratu) hitro minil. Kot sem že dejal, škoda da jih ni gledalo več ljudi. Čeprav so ga fantje (predvsem pevec) pošteno žurali in bili zadovoljni z odzivom maloštevilne publike (po moje cca. 50-60 ljudi), ki je spremljala njihov nastop. Njihova glasba sicer ne premore veliko izvirnosti, se pa v okviru žanra, ki ga preigravajo in v okviru obvladovanja svojih inštrumentov (na precej visokem nivoju) izjemno dobro znajdejo. Njihova mešanica žaganja/breakdownov/blast beatov(čeprav so ti res bolj redki)/screamov in growlov gre lepo v uho, in marsikateri novodobni “kao” black-metalec bi se lahko pri njih učil agresije. Če se prišteje še pevec, ki s svojimi (takole čez palec) malo manj kot 190 cm in (vsaj 120 kilami) nori, leta, skače po odru (in med publiko), ter v polnem šprintu iz sebe iztisne res živalske growle (marsikateri skandinavski Johann bi se lahko kaj naučil pri njemu…) veste, da ste zamudili resno trash veselico. Na forumih sem sicer zasledil, da ljudem (zakaj na forumih pišejo le tisti, ki si pogledajo komad ali dva, potem grejo pa ven pit?) nisi bili ravno všeč, meni pa so bili definitivno najboljši band večera. In če boste po You Tubeu gledali njihove posnetke (ki jih ni malo) vedite, da jim ti posnetki, glede na videno v Kranju, ne delajo usluge. Zvok je bil super, fantje in publika za žur in 40 minut je minilo kot bi mignil. Pa je bilo treba spet na mraz na pivo, protikadilski zakon pač!
In spet je minila predolga pavza (ta večer se je res kar vlekel) preden so na oder prišli še zadnji predvozači, spet Švicarji Shadow’s Far. Skupaj po zemlji družno gomazijo že od leta 1997, vendar so v tem času uspeli izdati le en EP “Lost In Contemplation” leta 2004 in leta 2007 prvi (in zaenkrat edini) album “Eleven Sins”. Njihova glasba je pravoverni agresivni trash, ki se več kot očitno navezuje na zgodnji, agresivni nemški trash in o katerem se ne da napisati praktično nič novega. Je pa res, da bi bilo najbrž bolje, če bi z Mortal Factor zamenjali vrstni red nastopanja, ampak to je že druga zgodba. No, publika zbrana pod odrom je bila spet malo številna, morda jih je spremljalo kakih 40 ljudi, od tega je bila večina precej statična, razen pevca Mortal Factor, ki je s pivom v roki skakal, norel, vpil, slemal, šprintal gor in dol (bo treba preverit, če je včasih treniral tek) in poskušal izzvati mosh pit (deloma mu je pri dveh komadih uspelo), vendar prave interakcije med publiko in zasedbo ni bilo. Žal. Mislim, da bi si fantje kljub nepoznanosti v naših krajih zaslužili več publike in najbrž tudi boljši odziv, saj je njihova glasba za vsakega pravega agresivno/smrdečega trasherja balzam za ušesca. No, obstaja tudi opcija, da je bil folk prepijan, kar glede na dolge pavze in količino praznih flaš od piva/vina/žganja pred palcom niti ni nemogoče. Tako pa so fantje maloštevilno publiko popeljali skozi večino komadov iz njihovih obeh izdaj in se sami ob tem izdatno zabavali, kar pa je nenazadnje tudi nekaj vredno. Če vas zanima kako zvenijo, pojdite na njihovo spletno stran, kje so lahko “dolpotegnete” njihov EP (in to zastonj), pa boste videli, da ste zamudili pravo trash veselico, če vas tistega večera ni bilo oz. ste med njihovim nastopom kje drugje tankali poceni vino ali pa domač šnops.
In (neverjetno) po še eni predolgi pavzi (a mi lahko kdo razloži, v čemu je finta, da za nastop banda že popolnoma pripravljen oder sameva še dobrih 20 minut??) so nas ob enih (!?) zjutraj s svojim nastopom končno počastili še Vendetta. Zasedba, ki sodi v drugo generacijo nemškega trash metala (in po moje tudi v drugo ligo, čeprav imajo svoje svetle trenutke) nas od leta 2007 spet razveseljuje s svojim igranjem, čeprav album “Hate” sigurno ne dosega njihovih izdaj iz 80-ih let prejšnjega stoletja (“Go And Live… Stay And Die” – 1987 in “Brain Damage” – 1988). Pri nas so se po lanskem nastopu na Metal Maniji v Komnu ustavili že drugič, vendar njihov nastop ni bil nič posebnega. Če najprej obdelamo tehnično plat nastopa je treba priznati, da je bil zvok dober, vendar nekako prazen. Vse skupaj me je spominjalo na zadnji nastop Kretor na MC v Tolminu leta 2007, ko je teoretično tud vse klapalo (publika, zvok, …) vendar je band v sam nastop vložil točno 12% svoje energije. In isti so naredili Vendetta tega večera. Za trasherje so bili ODLOČNO prestatični, kontakt s publiko je bil prisiljen in naučen (mislim, da si tako znan band kljub temu, da jih gleda 50 ljudi ne bi smel privoščiti takega odnosa do svojih fanov), in če promovirajo turnejo kot turnejo, na kateri bodo igrali prva dva albuma skoraj v celoti bi to lahko potem tudi naredili.
To je to, kratko in jedrnato. Bil sem razočaran, ker je delovalo, kot da se fantom ob tako pozni uri ne da igrati (zanimivo bi bilo vedeti, če so sami hoteli nastopit tako pozno…) in domov smo šli z grenkim okusom v ustih in najbž se nam je vse zdelo, da bi bilo bolje, če bi tega večera igrale le prve tri zasedbe, v malo premešanem vrstem redu, da bi nam potem ostalo še dovolj moči, da se ga pošteno napijemo. Hudirja, mislim, da sem šel prvič v življenju iz trash koncerta domov skoraj v ravni črti…
reportaža objavljena tudi na www.rockline.si
fotogalerija na www.rockline.si
